Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je novembra zaradi domnevnih vojnih zločinov med drugim izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Vlada je sporočila, da bo Slovenija spoštovala odločitev ICC-ja, poslanko Levice Natašo Sukič pa je na seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko zanimalo, zakaj odziv ni bil odločnejši.

Fajon je ponovila, da bo Slovenija odločitev v celoti spoštovala, da pa bi bilo treba pri tem upoštevati postopek, kot ga določa zakon o sodelovanju med Slovenijo in ICC-jem. Ta med drugim določa, da v sklepni fazi o predaji osebe odloči vrhovno sodišče, je poudarila in pojasnila, da imajo države pogodbenice obveznost prijeti tudi predstavnike t. i. trojke – predsednika, predsednika vlade in zunanjega ministra, ki se v tem primeru ne morejo sklicevati na imuniteto, čeprav jo po mednarodnem pravu običajno uživajo v primeru dvostranskih odnosov med državami.

"V danem primeru gre za predsednika vlade države, ki ni pogodbenica statuta, zato se lahko posledično zastavi vprašanje, ali je tudi v tem primeru njegova imuniteta izključena," je pojasnila in dodala, da je že v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina ob njegovem obisku Mongolije ICC odločil, da bi morala Mongolija obtoženca prijeti.

Po besedah Fajon se sicer v okviru mednarodnega prava glede odločanja o imuniteti presoja v okoliščinah primera. "Imunitete so torej namenjene opravljanju funkcije predstavnika države in širšemu interesu razvijanja miroljubnih meddržavnih odnosov, in če so ti pogoji izpolnjeni, potem je verjetno lahko tudi upravičeno priznanje imunitete," je dejala.

Francija je denimo novembra menila, da za izraelskega premierja veljajo določbe o imuniteti pred pregonom na ICC-ju in se pri tem sklicevala na pravila o imuniteti za države, ki niso članice ICC-ja.

Fajon je bila kritična do pobude poslanca SDS-a Žana Mahniča, da Slovenija Netanjahuja predlaga za Nobelovo nagrado za mir, in jo označila za neprimerno provokacijo. "Govorimo o hudih zločinih, o kršitvah mednarodnega prava, o kršitvah mednarodne humanitarnega prava, tudi listine Združenih narodov," je dejala in zagotovila, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za mir na Bližnjem vzhodu.