Fakin je na začetku je povedal, da je okvir njegovega programa zapisan v koalicijski pogodbi, v kateri je navedenih nekaj zakonov, ki ne bodo "lahek oreh, npr. zakon o zdravstvenem zavarovanju in dolgotrajni oskrbi ter prilagajanje zakona o upravljanju bolnišnic". "Ti zakoni so v preteklih letih povzročali vročo kri," je poudaril.

"V dvajsetih letih smo pozabili, kaj zdravstveni sistem sploh je. Pogovarjamo se o delih, zadeve pa ne sestavimo v celoto. Treba je spet uvesti sistemsko planiranje in sistemsko upravljanje," je pojasnil in dodal, da so potrebni redni mesečni sestanki z vsemi deležniki, kako sistem narediti boljši in kaj dodati.

Fakin je tudi navedel, da ga bo vodila poklicna usmeritev, ki jo je dobil od svojega mentorja, da najprej pomisli na dobro državljana, nato na dobro za sistem in šele nato, ali je to dobro zanj. Odbornikom za zdravje pa je dal napotek, da je treba, če bodo ukinjali prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga priključili obveznemu zavarovanju, kar je po njegovem mnenju smiselno, prej odgovoriti na to, kje dobiti dodatna sredstva.

Kandidat za zdravstvenega ministra je tudi opozoril na učinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, saj se od leta 2000, kot je povedal, nihče s tem ni resno ukvarjal. Ni kompetentnega kadrovanja, saj mora direktor poznati zdravstveni sistem in imeti neko primerno izobrazbo, je pojasnjeval in dodal: "Veliko direktorjev sem srečal, ki so se učili sproti, bolj ali manj uspešno."

Mobing je zelo škodljiv
Navedel je tudi, da bo zagovarjal pozitivno komuniciranje v zdravstvu. Vse oblike mobinga in sovražnega govora med zaposlenimi so zelo škodljive. Elitni programi nam razpadajo zaradi odnosov, je dejal in poudaril, da je empatija močna veja čustvene inteligence, ki jo morajo zaposleni v zdravstvu obvladati.

Morda celo največja težava slovenskega zdravstva, ki jo občutijo pacienti, so čakalne vrste, ki pa jih po Fakinovih besedah brez sodelovanja z zdravniki ne bomo nikoli razrešili. Ob tem je dejal, da imamo srečo, da se v Sloveniji štipendira 2000 specializantov, ki bi lahko pripomogli pri skrajševanju čakalnih vrst.

Glede navedb o neprestanem pomanjkanju zdravniškega kadra pa je pojasnil, da ga kot nekdanjega šefa zdravstvene blagajne moti, da se pri tem ne uporabljajo statistični podatki, da se jasno vidi, kje je premalo zdravnikov.

Treba je meriti kakovost
Fakin je odbornikom DZ-ja za zdravstvo tudi razložil, da nujno potrebujemo inštitut za kakovost storitev in ekonomiko cen zdravstvenih storitev. "To ne more biti stvar pogajanja, temveč grobega matematična izračuna, ki ga mora narediti zdravstvena blagajna v imenu davkoplačevalcev," meni Fakin.

Ob koncu predstavitve svoje vizije slovenskega zdravstva je podal "grobo" oceno slovenskega zdravstvenega sistema, da smo "v primerjavi z evropskimi sistemi kar dobri". "Primerljivo je število obiskov na tisoč prebivalcev, kot je povprečje EU-ja. Dostopnost je. imamo primerljivo številko hospitalizacije pacientov kot v EU-ju, ki se giblje od 130 do 260 pacientov na tisoč pacientov," je našteval Fakin in dodal, da je slovensko zdravstvo popolnoma primerljivo po magnetnih resonancah, CT-jih, slikovni diagnostiki, tako da obstaja dostopnost do aparatur in diagnoz.

Kako preprečiti korupcijo v zdravstvu
Fakin je deležen številnih vprašanj odbornikov za zdravje, ki jih predvsem podrobneje zanima, kako bi se lotil najbolj perečih težav v zdravstvu, ki jih je vse prej kot malo. Denimo, zakaj Slovenija namenja manjši del BDP-ja za zdravstvo kot denimo Nemčija ali Avstrija, kako nadomestiti prostovoljno zavarovanje z obveznim, kako se lotiti korupcije v zdravstvu …

"Kar se tiče korupcije, imam ničelno toleranco do korupcije," je poudaril Fakin in opozoril, da korupcije brez stalnega nadzora direktorjev zdravstvenih ustanov in njihove odgovornosti, da nabavljajo po najnižji ceni, in kompetentnega sveta zavoda, ki nadzoruje, ali je res vse kupljeno po najnižji ceni oz. glede na mednarodno primerjavo, ne bo šlo.

Med rešitvami glede preprečevanja korupcije je omenil tudi pogostejše revizije Računskega sodišča. "Pri korupciji je rešitev tudi interna revizija ministrstva za zdravje, kjer bi posebna skupina zdravstvene zavode nenapovedano preverjala. Ne pa da potem žilne opornice tako rekoč kupujete v parlamentu," je dejal.

Uvedba novih trošarin?
Fakin je omenil tudi možnost uvedbe dodatnih trošarin za financiranje javnega zdravstva: "O trošarinah se bomo morali pogovarjati, tudi zato, ker nekatere države, denimo Avstralija, računajo, da bo do leta 2020 ali 2012 škatlica cigaret več kot 10 evrov. Tu niso imeli dilem, to je škodljivo vedenje in tu ne bodo popuščali. Gre za škodljivo vedenje, enako velja za alkohol in sladke pijače. Liter sladke pijače, če jo greste kupit, stane en evro. Dvajsetodstotna trošarina na to ni zame nič posebnega."

Glede količine denarja, namenjenega za zdravstvo, Fakin meni, da je to nagradno vprašanje za vse. Hrvaška je po njegovi razlagi na polovici našega denarja, Črnogorci na 20 do 30 odstotkov našega proračuna, namenjenega za zdravstvo na glavo prebivalca. Norvežani pa so na dvainpolkrat več. Sloveniji primerljive države pa so po njegovih besedah Španija, Portugalska, Grčija in Češka.

Četrt stoletja v zdravstvu
Samo Fakin, zdravnik po izobrazbi, že slabih 25 let zaseda vodilne funkcije v zdravstvenem resorju. Javnosti je najbolj znan po dolgoletnem vodenju javne zdravstvene blagajne, od koder se je poslovil leta 2016, potem ko ni našel skupnega jezika s stranko SMC-ja, ki bo zdaj del vlade.

Fakin je poklicno pot po diplomi na ljubljanski medicinski fakulteti leta 1984 začel kot splošni zdravnik v rodnih Trbovljah, nato pa je v letih od 1992 do 1994 vodil tamkajšnji zdravstveni dom.

Po dveletnem skoku na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je bil svetovalec generalnega direktorja za področje zdravstvene ekonomike, je bil leta 1996 imenovan za direktorja Splošne bolnišnice Celje.

Vodenje bolnišnice je prevzel v času, ko se je utapljala v izgubah, a jo je izvlekel iz rdečih številk. Svet bolnišnice ga je razrešil leta 2002 po izbruhu afere, povezane s predpisovanjem eritropoetina. Obtožbo proti njemu v tej aferi je tožilstvo umaknilo.

Po odhodu s čela celjske bolnišnice je bil Fakin član strokovnega sveta pri ministrstvu za zdravje, v letu 2006 tudi sekretar v službi vlade za razvoj, zadolžen za področje reform v zdravstvu.

Leto pozneje se je začelo Fakinovo devetletno vodenje javne zdravstvene blagajne. Dobršen del tega obdobja je zaznamovala gospodarska kriza, ki je močno načela tudi finančno stanje slovenskega zdravstva. Mnogi so mu takrat očitali, da ZZZS neselektivno, s splošnim nižanjem cen zdravstvenih storitev reže v stroške v zdravstvu.

V času odhajajoče vlade se je močno zalomilo v njegovem odnosu s politiko. Dvakrat ni dobil zadostne podpore za imenovanje v DZ-ju, saj ga ni podpirala tedaj največja koalicijska stranka SMC; kot razlog so navedli vsebinska razhajanja.

Jeseni 2016 se je odločil za odhod iz ZZZS-ja, saj v službi preprosto ni bil več srečen, je takrat dejal za STA. Poklicno pot je nadaljeval v Thermani Laško kot predsednik uprave, a jo je letos zapustil iz osebnih razlogov.
Video: Posnetek zaslišanja v dveh delih