za MMC komentirala Janja Božič Marolt z agencije Mediana.

Stranka Mira Cerarja (SMC) bi na volitvah, če bi te bile v nedeljo, po anketi Dela dobila 16,9-odstotno podporo, SDS na drugem mestu pa 13,1-odstotno.

Cerar je bil na drugem mestu, še preden je imel stranko
Mediana je po besedah Janje Božič Marolt trend vzpona podpore Cerarju zaznala že 25. maja, ko je ob evropskih volitvah izvajala vzporedne volitve in volivce spraševala, za koga bi volili na državnozborskih volitvah. "In že takrat je bil Cerar na drugem mestu, pa še stranke sploh ni imel."
Volivci želijo nekaj novega
Vodilni je bil SDS, kar je potrdil tudi na volitvah, ko je dobil 25-odstotno javnomnenjsko podporo, Cerar pa 11-odstotno. "Gre za želje volivcev po nečem novem, ponavlja se fenomen Jankovića in Viranta, vsaj v začetni fazi," komentira Janja Božič Marolt.

Pojasnjuje, da del volivcev, ki so strankarski pripadniki, v javnomnenjskih raziskavah izražajo vedno podporo svojim strankam, preostali vprašani pa so izražali željo po nečem novem: "Zdaj so dobili nekaj novega."

Utelešenje pravičnosti
Glede na to, da je prepoznan kot utelešenje pravičnosti in boja za enakopravnost, kar je nekajkrat pokazal kot avtoriteta v intervjujih in javnih nastopih, po njenem mnenju ta hip izpolnjuje pričakovanja velikega dela baze. "Treba pa je zelo ločiti javnomnenjsko podporo in izid na volitvah, kajti volitve odločajo tisti, ki pridejo na volišče, ne tisti, ki imajo mnenje o nekom," poudarja.

Visoka moralna načela veljajo za vse na listi
"Če poudarja visoka moralna načela, mora biti neoporečen. Kakor hitro bo za 100 ali 200 evrov karkoli narobe, ga bodo dvakrat bolj kaznovali, kolikor ga zdaj preferirajo, enako velja tudi za vse tiste, ki bodo na njegovi listi", pa Maroltova odgovarja na vprašanje, ali se Cerarju lahko visoki etični standardi maščujejo, kot so se denimo Virantu.
Podtikanja bodo
Opozarja, da bodo na podporo Ceraju vplivali še javni nastopi, pričakujemo lahko tudi podtikanja, bodisi utemeljena bodisi iz trte zvita. Končni izid volitev pa ne bo odvisen samo od dogajanj na levici, ampak tudi na desnici. "Odvisno je, kaj se bo zgodilo z Janšo, z NSi-jem in SLS-om, ali bodo skupaj nastopili, in kaj se bo zgodilo s povezovanjem že pred volitvami na levi strani, v socialdemokratkem bloku," opozarja odlična poznavalka in raziskovalka javnega mnenja iz Mediane.

Njen kolega Samo Uhan, raziskovalec s Fakultete za družbene vede (FDV), vzpon Cerarja na javnomnenjski vrh vidi kot "ponovno resnično željo ljudi po novih obrazih, akterjih, ki jih ljudje povezujejo z reševanjem, bodisi domnevnih ali resničnih težav, ki jih ima Slovenija v političnem prostoru".

Sprememba paradigme: se spomnite protestov?
"Ta želja je vendarle povezana s spremembo neke razvojne paradigme, ki se je pojavila leto in pol, dve leti nazaj s protesti, kjer se je povezoval odhod starih političnih obrazov ali akterjev kot poskus zamenjave potrebe po razvojni paradigmi, ki bo šla v smeri krepitve vrednot srednjega razreda, solidarnosti, poskusom ponovnega zaupanja v institucije države. Obraz Mira Cerarja in njegovo delovanje, kot ga javnost pozna, je v veliki meri mogoče povezati s temi stremljenji," pojasnjuje Uhan.

Poskusi diskreditacije bodo
Temu v prid kaže tudi močna javnomnenjska podpora zunajparlamentarnim strankam (seštevek SMC, ZaAB, Verjamem in drugi), te so namreč dobile 26 odstotkov podpore, medtem ko so bile parlamentarne stranke deležne le nekoliko višje podpore – 31,8-odstotne.

"Zdaj je vprašanje, ali je želja (po novih obrazih) uresničljiva, ali je realna, ali ni tudi nekoliko naivna. Vseh teh razočaranj v slovenski politični parlamentarni zgodovini je kar nekaj. Zdaj je nemogoče napovedati, tudi ali no ta podpora do volitev vzdržala oziroma kako se bo polnila z vsebino na eni strani in seveda preverjenimi poskusi diskreditacije s strani opozicije," je previden Uhan.

Cerar prehitel celo Pahorja
Da je Cerar po priljubljenosti celo prehitel predsednika Boruta Pahorja, pa je po mnenju Uhana mogoče povezati tudi z neko oceno javnosti o delovanju predsednika države, ki je, takoj ko mora postati konkreten, manj priljubljen kot takrat, ko je lahko splošen, nezavezujoč, deklarativen. Nazadnje je moral tudi pojasnjevati odločitev, da je razpisal volitve 13. julija.

Zmaga ne pomeni vladanja
Ali bo spuščanje iz splošnih deklarativnih načel na realna politična tla tudi glavni izziv za Cerarja, če bo imel možnost sestavljati vlado, se je glasilo naše vprašanje Uhanu. "Takrat pride streznitev – čeprav nerad uporabljam to besedo – ampak je treba nekako uskladiti politični pragmatizem z visokimi moralnimi standardi, ki jih je lažje vzdrževati v pohodu na volilno zmago. Doseči zmago je nekaj povesem drugega kot zmago spremeniti v realno vladanje."
Državljani se še spomnijo neuspešnega poskusa sestavljanja vlade Zorana Jankovića, sicer zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Ali bi torej Cerar lahko sestavil vlado, če bi zmagal? "Za podlago imamo samo javnomnenjske napovedi, ki so v nestabilnem političnem prostoru nehvaležne. Ampak nastavki so dobri, ker v delu Cerar posega močno proti sredini ali celo malce onkraj."

Bazen levice je večji, a ni uporaben
Zanimivo, ugotavlja Uhan na podlagi rezultatov evropskih volitev, da je "agregat, ki ga nagovarja Cerar, pogojno rečeno levice-proti sredini, večji, kot je agregat desnice, vendar je neuporaben iz preprostih razlogov: manjše sposobnosti levice, da se organizira, da se artikulira, da nastopi enotno s programom, s katerim se lahko identificirajo volivci levice. To je ta hip tudi težava Cerarja – odsotnost bolj vsebinskega programa, vsaj za zdaj," opaža Samo Uhan s FDV-ja.

Kaj je še pokazala anketa Dela?
Tretje mesto bi zasedel SD s 6,5 odstotka, v DZ pa bi jim sledila še DeSUS s 4,9 odstotka in Zavezništvo Alenke Bratušek s 4,5 odstotka. NSi bi dobila 3,7 odstotka, PS 1,7 odstotka, SLS 1,4 odstotka, DL pa 0,5-odstotno podporo.

Vlado podpira manj kot 20 odstotkov vprašanih, ne podpira pa je skoraj 70 odstotkov. Srednja ocena vlade je 2,20, srednja ocena državnega zbora pa 2,03 in je najnižja v tem letu.

Cerar tudi najbolj priljubljen politik
Cerar se je, kot rečeno, zavihtel tudi na vrh barometra priljubljenosti. Na prvem mestu je nadomestil predsednika Republike Boruta Pahorja. Tretji je evropski komisar Janez Potočnik, četrti predsednik SD-ja Dejan Židan in peti predsednik stranke Verjamem Igor Šoltes.