V gradivu, ki so ga posredovali vladi, na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se s spremembami uredbe upošteva "trend višanja rasti cen hrane, ki vpliva tudi na višanje stroškov delojemalcev za prehrano med delom". Predlagana višina tako po njihovih navedbah sledi povprečni višini rasti povračil stroškov prehrane med delom od leta 2008 (ko so se višine zneskov po uredbi, ki se s temi spremembami urejajo, nazadnje uskladile) do leta 2022, to je v višini 30 odstotkov.

"Nastale zaostrene razmere tudi na področju rasti cen hrane narekujejo spremembe uredbe tako, da se povračilo tega stroška ne všteva v davčno osnovo v nekoliko višjih zneskih, upoštevaje že doseženo rast kot tudi glede na izražene trende rasti cen," so še obrazložili in dodali, da so predlagane spremembe posledica dogovora članov Ekonomsko-socialnega sveta.

Kot poročajo spletne Finance, bi zaposleni, ki trenutno prejema najvišje neobdavčeno povračilo za prehrano, v primeru povišanja neobdavčenega zneska povračila stroškov prehrane, kot ga predlaga ministrstvo za finance, po novem mesečno prejel okoli 38 evrov več. Če je delavec na delu deset ur ali več, pa se višina, do katere se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, zvišuje z zdajšnjih 0,76 na 0,99 evra za vsako dopolnjeno uro navzočnosti na delu po osmih urah navzočnosti na delu.

Zvišanje zneska bi lahko zamaknilo dvige plač zaradi draginje

Po navedbah ministrstva bo vpliv spremembe na javnofinančne prihodke samo začasen, "kot način dviga prejemka delavcev namesto dviga plač." Zvišanje zneska povračila stroškov prehrane bi sicer po navedbah ministrstva "lahko zamaknilo dvige plač zaradi naraščajočih življenjskih stroškov ali pa bi delavci oziroma sindikati (vsaj na začetku) zaradi tega pristali na manjše zvišanje plač".

Finančno ministrstvo ocenjuje, da bi vsak mesec, ko bi dvig tega povračila nadomestil dvig plač, izpad javnofinančnih prihodkov znašal okoli devet milijonov evrov, od tega tri milijone evrov izpad pri dohodnini in šest milijonov evrov pri prispevkih za socialno varnost.

"Gre za znesek javnofinančnih prihodkov, ki bi ga prineslo zvišanje plač, ki se bo zaradi dviga povračila stroškov prehrane zgodil nekoliko kasneje (ali pa bo zvišanje plač manjše). Ocenjujemo, da bi ta zamik lahko trajal okvirno tri mesece. V tem primeru bi finančni učinek ukrepa zvišanja zneska povračila stroškov prehrane letos pomenil okoli 18 milijonov evrov izpada javnofinančnih prihodkov, od tega devet milijonov evrov izpada dohodnine oziroma izpada prihodkov državnega proračuna," so še zapisali v gradivu.

Sindikati k spremembi pozvali že prejšnjo vlado

Reprezentativne sindikalne centrale so sicer k spremembam uredbe o povračilu stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja že marca pozvale vlado Janeza Janše. Tedaj so predlagale dvig neobdavčenega zneska prehrane na 7,91 evra. "Uredba dandanes ne določa več zneskov, ki bi bili primerni in bi zagotavljali ustrezno, neobdavčeno povračilo stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja," so zapisali v pobudi.

Pozivi takrat niso bili uspešni, jih je pa uslišala vlada Roberta Goloba, ki je junija z uredbo od 1. julija zvišala neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo z 0,18 na 0,21 evra na kilometer, znesek kilometrine za povračilo stroškov na službenem potovanju pa z 0,37 na 0,43 evra na kilometer.