Mandatno-volilna komisija je z devetimi glasovi za in s šestimi proti podprla predlog vlade za imenovanje Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca. Fišerjeva kandidatura je med parlamentarnimi strankami naletela na mešane odzive, o predlogu vlade pa bo prihodnji teden odločal še DZ.

"V redu. Zadovoljen," je Fišer za MMC komentiral izid glasovanja in dodal, da računa tudi na podporo državnega zbora.

Fišer: Postopek je bil napaka
Fišer je med razpravo zatrdil, da je bil postopek v sedemdesetih letih, ko naj bi sodno preganjal osebe, ki so postavile križ na mestu, kjer so bili pokopani zunajsodno pobiti, napaka in da bi bilo bolje, ko ga nikoli ne bi bilo. Tudi v samem postopku so se dogajale napake, kar je ugotovilo tudi vrhovno sodišče leta 1995 in pri tem, kot pravi Fišer, popravilo v okviru možnosti. "Prizadetosti ne more odpraviti, lahko pa da neko zadoščenje," je dejal.

Napake, storjene v postopku, je obžaloval, prav tako tudi vse druge, ki jih je storil v karieri. "Žal mi je, da se je ta napaka zgodila, ampak po drugi strani, hudičev advokat kot sem, moram povedati, da mi je žal tudi za vsako drugo napako, ki se mi je zgodila v karieri," je pojasnil in dodal, da nezmotljivih ni. Kljub temu je prepričan, da je postopek potekal brez kakršnih koli pretiravanj. "Napaka je izkušnja, ki jo je treba vzeti v zakup, in tako ta posel poteka. Če moje reference in delovanje ne zadoščajo, je to to. Jaz več ne morem ponuditi. Če dejstva iz moje kariere niso dovolj, potem jaz česa več ne morem ponuditi," je še poudaril.

V imenu predlagateljev je minister za pravosodje Aleš Zalar dejal, da je Fišer po oceni vlade primeren kandidat po vseh merilih, kar utemeljujejo s podatki o Fišerjevi poklicni karieri, ki je bil med drugim tudi ustavni sodnik. "Težko boste našli kandidata s tako bleščečo kariero, kot jo ima Fišer," trdi Zalar.

Tanko izpostavil Fišerjevo "bleščečo revolucionarno kariero"
Jože Tanko (SDS) je izpostavil, da so se v bleščeči Fišerjevi karieri zgodila dejanja, ki govorijo, da ta kariera ni bila tako bleščeča. Pri tem je omenil, da je Fišer "v bleščeči revolucionarni karieri" sodno preganjal osebe, ki so prižgale svečo in postavile križ na kraju, kjer je bilo v prejšnjem režimu zunajsodno pobitih več ljudi. "Postopek je tekel na podlagi političnih ukazov, ne pa zakonske in ustavne ureditve. Če je tako, pomeni to tudi nadaljevanje politike na tak način," je poudaril.

Eva Irgl (SDS) je pojasnila, da je šlo v tem primeru za zunajsodno pobite nedolžne ljudi, ki so bili označeni za izdajalce in krivce, da so Nemci v neki bitki v eni uri pobili 47 partizanov, na nemški strani pa je padel le en vojak. Dodala je še, da je Fišer prav tako preganjal mladoletnika zaradi t. i. verbalnega delikta. "Fišer je sodeloval v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, zato menimo, da ni primeren kandidat za generalnega državnega tožilca," pojasnjuje.

Vinko Gorenak (SDS) je izpostavil po njegovem mnenju nenavadno dejstvo, da se na vse vidne javne funkcije prijavi samo en kandidat. Pri vseh drugih vladah se je prijavljalo na takšna mesta tudi več deset kandidatov. Dejal je, da ta oblast ustvarja "politično-, lobistično-klientelistični sarkofag z namenom, da bodo na podobne položaje postavili čim več ljudi, ki so politično usmerjeni. Vsi dosedanji kandidati imajo poleg bleščeče kariere še nek višek, to je politična usmerjenost".

Kek: Fišerjevo dejanje se mi zdi neprimerno
"Tukaj je, v teh zgodbah tragično in škodljivo za Slovenijo, ko se vračamo nazaj in smo pripravljeni državo pri tem požgati do tal, da bi prišli do tistega, kar se imenuje politično korito. Te iskrice se širijo tudi po Evropi," se je na besede SDS-ovih poslancev odzval Borut Sajovic (LDS).

Franci Kek (Zares) je zaradi preteklih dejanj izrazil dvom o primernosti Fišerja. Trdi, da bi moral slišati njegovo mnenje o teh dejanjih, preden se bo odločil. "Dejanje Fišerja se mi zdi neprimerno," je poudaril.

Ivan Grill (SDS) je o vladni izbiri kandidatov za funkcije dejal, da Cobiss ni vse in da tudi superlativi niso vse. "Pahor je pri predstavitvi govoril o svoji vladni ekipi s samimi superlativi in vidimo, kam so nas ti superlativi pripeljali," meni. "Pregovor, da volk dlako menja, narave pa ne, velja tudi za ljudi, o tem ste lahko prepričani," je še dodal Grill.

Presečnik: Predlog se mi zdi malo sporen
"Vsi, ki sedite nasproti mene, ste bili zapriseženi člani komunistične partije, pa so se zadeve močno spremenile," se je odzval Sajovic. Dodal je, da je bila tudi Barbara Brezigar edina kandidatka za generalno državno tožilko, med drugim pa je tudi kandidirala za poslanko na listi ene izmed sedanjih opozicijskih strank, pa to ni nikogar motilo.

Jakob Presečnik (SLS) je povedal, da ima predlog eno napako. "Strinjamo se, da za ljudi, ki so bili izpostavljeni in so opravljali najodgovornejše funkcije, ni najbolj higienično, da se sami prijavljajo, še manj pa, da jih predlagatelji tudi predlagajo. Menim, da je mogoče dobiti ljudi, za katere ne bo nobenih takih ali drugačnih pomislekov ali nasprotovanj. V tem se mi zdi predlog malo sporen," je pojasnil.

"Fišerja bom podprla. Ne pristajam na to moraliziranje, ker moralizirajo po navadi tisti, ki so zadnji poklicani, da to počnejo. Ravno ti uporabijo vse politične packarije, da diskreditirajo politične nasprotnike. Tudi dokumente narobe zlagajo," je dejala Melita Župevc (SD).

Brezigarjevi se bo maja iztekel mandat
Sedanji generalni državni tožilki Barbari Brezigar se bo namreč maja iztekel šestletni mandat, vlada pa je za njenega naslednika predlagala vrhovnega državnega tožilca svetnika Zvonka Fišerja. Ta je bil sicer edini kandidat, ki je izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje, vendar pa je vlada presodila, da je tudi sicer zelo primeren kandidat za vodenje vrhovnega državnega tožilstva.

Opozarjajo, da je konec leta 1977 kot občinski javni tožilec kazensko preganjal tri ljudi, od tega dva duhovnika, zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno nad Cerknim. Ker je Fišer po mnenju poslancev SDS-a sodeloval v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice, so zahtevali tudi sejo komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.