Fišer je izpostavil predvsem "kvazinadzor" nad imenovanjem generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Fišer se je pri tem nanašal na zgodbo o imenovanju nekdanjega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva. Odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Škrleca na ta položaj je izdal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, aktualna vlada pa je maja lani odločbo o imenovanju odpravila. Škrlec je sicer vložil tožbo na upravno sodišče, ki pa jo je to zavrnilo kot neutemeljeno.

Ministrstvo za notranje zadeve je v tej zadevi od tožilstva zahtevalo, da delavki ministrstva omogočijo pregled in kopiranje dokumentacije v njihovih prostorih. Ker so na tožilstvu menili, da je to nezakonito, zahtevi niso ugodili. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je zato odredil neposredni nadzor nad vrhovnim državnim tožilstvom, ki naj ga izvede nadzorna skupina z ministrstva za notranje zadeve.

Nadzor bi se moral začeti danes, je pojasnil Fišer, a je tožilstvo MNZ opozorilo, da za tak nadzor niso podani zakonski pogoji, saj ni zagotovljena navzočnost predstavnikov državnotožilskega sveta, kar je predvideno v zakonu. Na tožilstvu so prepričani tudi, da sploh ni pogojev za pravosodni nadzor, saj gre za zadevo, v kateri je ministrstvo svojo nadzorno funkcijo z zavrnitvijo predloga generalnega državnega tožilca za imenovanje Škrleca na mesto direktorja že odigralo.

Kljub opozorilom o nezakonitosti pa ministrstvo, tako Fišer, z izvedbo tega nadzora hiti. A delovna skupina na tožilstvo danes le ni prišla. Fišer je na tiskovni konferenci prebral obvestilo ministrstva, da je začetek nadzora prestavljen na torek dopoldne. Kot je dodal Fišer, njihovi argumenti očitno niso padli na plodna tla, zato bodo tudi v torek ravnali enako in predstavnikom ministrstva ne bodo dovolili vstopa na tožilstvo.

V petek se je sicer iztekel poziv vsem državnim tožilcem k prijavam za dodelitev na omenjeno funkcijo, prijavil pa se je le Škrlec, je še pojasnil Fišer.

Fišer: Pritiski trajajo že nekaj časa
Generalni državni tožilec Fišer je še dejal, da pritiske MNZ-ja doživljajo že nekaj časa. Ob tem je spomnil, da je Gorenak njegovemu imenovanju nasprotoval že kot poslanec, pritiski na tožilstvo pa naj bi se začeli takoj po nastopu nove vlade in po prenosu pristojnosti nad tožilstvom na MNZ.

Začelo se je s pritiskom na spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki da je takrat šele dobro začel veljati in o njegovih učinkih še ni bilo nobenih analiz, je dejal Fišer. "Ministrstvo je zelo aktivno diktiralo tempo priprave sprememb zakona, kar je od tožilstva zahtevalo velika dela in naporov, na koncu pa nismo bili seznanjeni ne z izidom, ne z usodo naših predlogov in pripomb, ne z usodo samega zakona," je še dejal Fišer.

Minister Gorenak je konec lanskega leta odredil tudi posredni pravosodni nadzor nad upravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem tožilstvu, je dejal Fišer. Dodal je, da so nadzoru posredovali poročilo, vendar pa minister s poročilom ni bil zadovoljen, "temveč je brez zakonske podlage zahteval njegovo dopolnitev, za povrh pa še izročitev določene dokumentacije". Nezakonitim nadzorom bo nasprotoval z uporabo vseh pravnih sredstev, vključno z morebitnim sodnim varstvom, je zagotovil Fišer.
Pritiski na tožilstvo se nadaljujejo tudi v "domala vsaki izjavi ministra, ki ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi s številnimi neprimernimi komentarji in občasno tudi z neresnicami komentiral in ocenjeval delo tožilstva", je še dodal Fišer.

Brezigarjeva: Nadzor ni nezakonit
Nadzor, ki ga želi notranje ministrstvo izvesti zaradi imenovanja generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, ni nezakonit, hkrati pa ne pomeni pritiska na tožilstvo oziroma vtikanja v njegovo delo, pa se je na novinarski konferenci na Fišerjeve besede odzvala državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar. Ponovila je, da je za mesto generalnega direktorja tožilstva potekal javni natečaj, torej se je tožilstvo odločilo, da bo generalni direktor državni uslužbenec in ne državni tožilec. Po tem, ko je bil Škrlec imenovan za višjega državnega tožilca, pa je Fišer podal predlog ministru za pravosodje, da se ga imenuje za generalnega direktorja tožilstva, kar po oceni Brezigarjeve pomeni, da je Fišer združil dva različna načina imenovanja.

Zadevo želeli urediti "na blažji način"
Po sodbi upravnega sodišča je vlada naložila MNZ-ju, naj ali opravi nadzor nad delom državnotožilske uprave na vrhovnem tožilstvu ali naj o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije - kot je pojasnila Brezigarjeva, so zadevo najprej želeli urediti "na blažji način", zato je tožilstvo obiskala uslužbenka MNZ-ja, ki je želela pregledati dokumentacijo. Vendar na tožilstvu pregleda dokumentacije niso omogočili, je nadaljevala Brezigarjeva, zato je Fišer nekaj dni za tem dobil odločbo o neposrednem nadzoru, "ki je vsebovala vse, kar zakon zahteva".

Oceno bodo prepustili vladi
Brezigarjeva je pojasnila, da so danes dopoldne izvedeli, da tožilstvo 15 minut pred njihovim napovedanim obiskom organizira novinarsko konferenco, zato so sklenili, da komisija danes ne odide na tožilstvo. Današnji odgovor Fišerja ocenjujejo kot zavrnitev nadzora, zdaj pa bodo vladi predlagali, naj oceni, ali naj se nadzor opravi ali ne. Kot pravi Brezigarjeva, je treba preveriti, kako so potekali postopki, kako je bil natečaj ustavljen in ali so se zgodile kršitve. Eno je že ugotovilo sodišče glede kombinacije dveh postopkov za Škrlečevo imenovanje, je dodala.