Vlada bi morala prihodnje proračunske dokumente, ki jih vsako leto v DZ pošlje jeseni, po mnenju fiskalnega sveta pripraviti skladno z upoštevanjem načela previdnosti, kar še zlasti velja za volilno leto. Pri tem naj se čim bolj izogiba dosedanji praksi precenjevanja izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, je fiskalni svet zapisal v oceni osnutka letnega poročila o napredku 2025, ki ga je Slovenija skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili na ravni EU letos pripravila prvič.

Pritiski na višino javnega dolga bi lahko v prihodnje izvirali zlasti iz pričakovanih dodatnih izdatkov za oboroževanje ter morebitnega poslabšanja makroekonomskih razmer, predvsem kot posledice nadaljnjega zaostrovanja trgovinske vojne, je zapisal fiskalni svet. Ob tem ocenjuje, da bi lahko sprejetje reform, ki so v pripravi, tveganja srednjeročne in dolgoročne javnofinančne vzdržnosti v veliki meri omejilo.

Vlada je v osnutku letnega poročila o napredku 2025 podrobneje predstavila javnofinančna in makroekonomska gibanja v letih 2024 in 2025. Primanjkljaj sektorja država, ki je lani po prvi oceni dosegel 0,9 odstotka BDP-ja, naj bi se po teh ocenah letos ustavil pri 1,9 odstotka BDP-ja. To je 0,8 odstotne točke manj od dozdajšnjih pričakovanj.

Svoje napovedi predstavil tudi fiskalni svet

Svoje napovedi je v oceni tega dokumenta predstavil tudi fiskalni svet. V letu 2025 naj bi se primanjkljaj predvsem zaradi začetka izvajanja plačnega dogovora nekoliko povečal, vendar za manj od napovedi vlade, saj je pričakovati manjše povečanje investicij in subvencij, je zapisal. V naslednjih treh letih pa bi se lahko primanjkljaj znova povečal in se v povprečju gibal okoli 1,8 odstotka BDP-ja, je dodal. Kot glavni razlog za to je navedel nadaljnje izvajanje plačnega dogovora.

Letno poročilo o napredku 2025 temelji na podatkih statističnega urada za lani in ocenah finančnega ministrstva za letos. Te temeljijo na spomladanski gospodarski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, glede katere je fiskalni svet spomnil, da posledice trenutne carinske vojne v njej še niso upoštevane. Realistična se mu zdi ocena, da bi lahko 10-odstotne ameriške carine in povračilni ukrepi EU-ja gospodarsko rast v Sloveniji znižali za okoli pol odstotne točke.

Slovenija mora poročilo o napredku tako kot preostale države članice Evropski komisiji posredovati do 30. aprila. Pred tem ga bo prihodnji torek obravnaval še odbor DZ-ja za finance.