V državni proračun se je letos do konca novembra steklo 12,9 milijarde evrov, kar je 11,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani, odhodki pa so se zvišali za 2,9 odstotka, na 13,3 milijarde evrov.

Če ne bi upoštevali interventnih ukrepov, je bila rast prihodkov v prvih 11 mesecih letos z 9,4 odstotka precej višja kot v enakem obdobju lani. K njej so največ prispevali višji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, kar je po ugotovitvah fiskalnega sveta posledica visokega poračuna obveznosti za lani in povišane davčne stopnje v povezavi s sanacijo po poplavah. Vidnejši je tudi priliv prihodkov od dohodnine zaradi nadaljnje visoke rasti sredstev za zaposlene in deloma tudi neuskladitve dohodninskih razredov ter splošne olajšave z inflacijo.

Okrepila se je tudi rast odhodkov brez interventnih ukrepov, in sicer za 9,3 odstotka. Kot je v redni mesečni informaciji navedel fiskalni svet, so k letošnji rasti in njeni krepitvi glede na enako obdobje lani največ prispevali transfer v pokojninsko blagajno zaradi visoke redne uskladitve pokojnin in visoka rast vplačil v proračunske sklade. K očiščenim odhodkom rasti so vidneje prispevali še višji stroški dela in transferji posameznikom ter gospodinjstvom.

Za sanacijo posledic poplav je bilo do konca novembra izplačanih 354 milijonov evrov od predvidenih 540 milijonov evrov za celotno leto 2024. Od tega je bilo največ denarja namenjenega za vzdrževanje vodotokov in subvencije podjetjem.

Za odpravo posledic draginje je bilo letos izplačanih 126 milijonov evrov od predvidenih 151 milijonov evrov za celotno leto. Pretežni del predstavljajo nadomestila dobaviteljem električne energije in plina. Za ukrepe po covidu-19 pa je bilo od predvidenih 22 milijonov evrov za leto 2024 do zdaj izplačanih 16 milijonov evrov, večinoma za cepiva in cepljenje.

Fiskalni svet je opozoril še na srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025–2028, glede katerega je tudi Evropska komisija ocenila, da formalno ustreza zahtevam evropske zakonodaje. Vendar tudi komisija opozarja na tveganja, da bo dejanska rast neto izdatkov zaradi sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih naložbenih projektov višja od zahtevane oziroma dovoljene, je dodal.