Bajram je za muslimane praznik veselja in naznanja konec postnega meseca ramazana, ko so se morali verniki od sončnega vzhoda do zahoda vzdržati hrane, pijače, kajenja, preklinjanja in spolnih odnosov. V tem mesecu je po islamskem izročilu prerok Mohamed prejel razodetje Korana.

Bajram pa po mnenju tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Poriča označuje predvsem veselje: "To veselje je tako veliko v času bajrama, da ga ne moremo porazdeliti z vsemi, ki so nam pri srcu, v enem dnevu in potem je to razdeljeno na tri dni in seveda obiskujemo svoje najbližje, svoje prijatelje."

Mufti opozoril na pomen skrbi za družbene vrednote
Na ramazanski bajram se družina zbere pri slovesnem kosilu, kjer ne sme manjkati tradicionalnih sladic, navada pa je tudi, da na praznični dan obiščejo grobove svojih prednikov. Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je v letošnji poslanici izrazil tudi skrb za družbene vrednote, ki so po njegovem mnenju nujne za razvoj moderne družbe. "Verjamem, da je ramazan v nas spodbudil pozitivne lastnosti in da smo duhovno močnejši ter odločni, da postanemo boljši ljudje, boljši muslimani in državljani," je dejal.

V Ljubljani se je zbralo 3.000 vernikov
Osrednja slovesnost za muslimane v Sloveniji je potekala v športni dvorani Slovan v Ljubljani, kjer je okoli 3000 zbranih vernikov nagovoril tudi mufti Nedžad Grabus, pa tudi po 17 drugih slovenskih mestih. Na Islamski skupnosti v Sloveniji so za STA pojasnili, da je bil letos obisk zaradi dopustov malo manjši kot pretekla leta, a je vseeno prišlo veliko vernikov. Po popisu iz leta 2002 v Sloveniji živi 47.000 muslimanov. Poleg največje Islamske skupnosti je pri nas registrirana še Slovenska muslimanska skupnost.

Eden najsrečnejših bajramov
Mufti Nedžad Grabus je po molitvi dejal, da praznujejo enega najsrečnejših bajramov, saj so tik pred ramazanom začeli izkopavati zemljo za Islamski kulturni center v Ljubljani. Obenem se je zahvalil vsem, ki so projekt džamije podpirali in pri njem sodelovali. Hkrati je opozoril, da postopek gradnje ne bo enostaven, saj gre za zelo zahteven in drag projekt, pri katerem bodo potrebovali vztrajnost, predanost, složnost in odločnost.

Temeljni kamen za Islamski kulturni center, za katerega si islamska skupnost prizadeva že 44 let, so na zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani položili septembra lani, pogodbo za izvedbo gradbenih del prvega dela gradnje pa so podpisali 4. junija letos.

Spodaj si lahko ogledate nekaj fotoutrinkov z osrednje bajramske slovesnosti in poslanico muftija Nedžada Grabusa ob prazniku.