Pokojninska reforma bo najbolj prizadela mlade, saj v povprečju prvo zaposlitev dobijo zelo pozno, zato se bodo morali ali sprijazniti s precej nižjo pokojnino zaradi malusov ali delati do 70. leta, je na novinarski konferenci v okviru predreferendumske kampanje o pokojninski reformi dejal predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl.
Poleg tega so mladi večinsko ujeti v začasne zaposlitve (le tretjina naj bi bila redno zaposlena), zaradi česar ne morejo načrtovati življenja niti za nekaj let vnaprej, kaj šele da bi mislili na pokojnine. Funkl protestira tudi proti omejitvi subvencije za zaposlovanje mladih, ki je del pokojninske reforme. Prvotni predlog je vključeval 100-odstotno subvencioniranje delodajalčevih prispevkov za prvo leto zaposlitve do 30. leta starosti, poslanci pa so to omejili na 25 odstotkov do 26. leta starosti.

"Rešitev je v pripravništvu"
V gibanju zato nasprotujejo pokojninski reformi v zdajšnji obliki, rešitev pa vidijo v dejavnejšem in zgodnejšem vključevanju mladih na trg dela, predlagajo pa ponovno uvedbo sistema pripravništva. Večina delodajalcev namreč za delovno mesto zahteva delovne izkušnje. S sistemom pripravništva, ki bi se lahko financiralo tudi iz koncesijske dajatve študentskega dela, bi v nasprotju z zdajšnjo ureditvijo mladi pridobivali izkušnje iz svoje stroke ter hkrati spoznavali bodoče delodajalce.

S tem bi mladi hitreje prišli do rednih delovnih mest, prej začeli vplačevanje v pokojninsko blagajno, prej načrtovali družino in s tem poskrbeli tudi za izboljšanje demografske slike, ki je en izmed poglavitnih razlogov za pokojninsko reformo, je dejal Tomaž Čurk.

Ko bo pokojninska reforma padla, vladi "ponujajo roko" za pogajanja o sicer nujni, a pravičnejši reformi, je sklenil Funkl.