Tomaž Gantar, ki je bil zdravstveni minister ob začetku epidemije covida-19, je povedal, da je Slovenija dobro ravnala ob začetku epidemije v primerjavi z drugimi državami in s podobnimi ukrepi, "žal pa z različnimi rezultati in učinki teh ukrepov".

Ministri so po njegovih besedah med seboj dobro sodelovali, bila pa so nestrinjanja in razhajanja pri ukrepih za zajezitev epidemije. "Diskusije in razprave so bile vseskozi prisotne, koliko posegati v gospodarstvo in kako zaščiti zdravstvo in prebivalstvo pred epidemijo," je dejal.

Gantar je tudi pojasnil, da je bilo evidentno, da je bila epidemija pred prvo razglasitvijo podcenjena: "Kakšen teden, dva prej sem govoril s predstavniki NIJZ-ja in nekateri so novi koronavirus obravnavali kot nekakšno hujšo gripo." Temu primerno po njegovih besedah ni bilo primernih opozoril in navodil, zato je sprožil tudi nabavo zaščitne opreme, ker stroka tega bistvenega koraka ni naredila. "Zato je bil zamujen čas, ko je bila zaščitna oprema na razpolago," je poudaril.

Zdravstvo je delovalo po principu enotne bolnišnice

Gantar je preiskovalcem DZ-ja tudi povedal, da je zagovarjal in še zagovarja široko strokovno skupino za covid-19 z različnimi profili strokovnjakov, prisoten je bil tudi epidemiolog, predvsem zato, ker so se tako kot v drugih državah bali kolapsa zdravstvenega sistema. Strokovna skupina pa je bila potrebna za izvajanje nalog na področju zdravstva. Zdravstvo je bilo reorganizirano že spomladi 2020 v principu enotne slovenske bolnišnice.

Glede situacije v domovih za starejše (DSO) je pojasnil, da je DSO-jev več kot sto, z 20.000 oskrbovanci in da so obremenjeni s preveliko zasedenostjo in omejeni s prostorskimi zmogljivostmi. Oskrbovanci pa imajo tudi številne bolezni, so dementni, nepokretni ... "Temu pa kadrovska sestava v DSO-jih ni sledila. V DSO-jih so vedno varčevali in medicinsko osebje, ki je bilo plačano od ZZZS-ja kot zdravstveni del, je počelo vse drugo kot same medicinske storitve, od čiščenja naprej," je dejal.

"V takšnih razmerah je bilo težko delovati, ko je prihajalo do velikega števila okužb," je dodal. Ideja o selitvi oskrbovancev domov v bolnišnice, ki je bila dolgo prisotna, pa je bila po njegovih besedah praktično neizvedljiva. Slovenija ima za vse bolnike okoli 7000 bolnišničnih postelj, oskrbovancev DSO-jev pa je več kot 20.000. "Premeščeni pa so bili le tisti oskrbovanci DSO-jev, ki so imeli hudo simptomatiko covida-19," je pojasnil.

Velik strah eden od razlogov za uspešen prvi val

Prvi val epidemije je bil po njegovih besedah drugačen kot drugi, saj je epidemija prišla iz zahoda, ki je bistveno manj prehodna meja kot južna meja z območjem nekdanje Jugoslavije ter jo je mogoče lažje nadzorovati.

"Poleg tega je v prvem valu med ljudmi vladal velik strah, tudi med stroko, pred nepoznano boleznijo, zato ni bilo posebnih težav ob uvedbi zaprtja države," je dejal in poudaril, da je to eden izmed razlogov, da je bila Slovenija v prvem valu med najuspešnejšimi državami v svetu glede ukrepanja. Zaprte pa so bile tudi meje, zato se okužbe niso prenašale iz tujine.

"Drugi val je bil bistveno drugačen," je dejal. Kot je pojasnil, se je drugi val sicer napovedoval, vendar šele novembra, decembra 2020 ali januarja 2021. "Žal nas je drugi val vse prehitel in Slovenija je bila med prvimi, ki je imela močen drugi val," je spomnil. Okužbe so izbruhnile med poletnimi počitnicami, predvsem pa je bil vnos okužb z območja nekdanje Jugoslavije. Sprva so bili asimptomatsko okuženi predvsem mlajši, nato pa so se začele okužbe širiti po državi z eksponentno rastjo. Veliko število okužb, ki je dolgo vztrajalo, pa je imelo za posledico tudi veliko okuženih med zdravstvenimi delavci in zaposlenimi v DSO-jih.

"Te okužbe so se potem skorajda nenadzorovano širile. Ob tem, da stvari enostavno nismo mogli peljati na enak način kot v prvem valu. V prvem valu so bili prepovedani obiski starejših, kar je bil zelo hud ukrep. Možnost obiskov pa je odprla dodatna vrata za okužbe v domovih za starejše," je opomnil. Prav tako so so bile državne meje odprte, vendar večkrat s pomanjkljivim nadzorom. V gospodarstvu pa so bile jeseni 2020 sprejete relativno blage omejitve.

Ljudje z minimalnimi znaki okužbe in tisti, ki so bili v tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom, so odhajali v službo, ker niso imeli priznanega 100-odstotnega denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti. Vse to pa je po njegovih besedah vplivalo na veliko število okužb.

Nabava hitrih testov

Slovenija je nato začela uvajati množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi (HAT-test). Stroka je imela, tako Gantar, velike pomisleke glede učinkovitosti, saj so neprimerljivi z molekularnimi testi (PCR-testi). Šele novembra 2020 sta WHO in ECDC potrdila primernost HAT-testov za množično testiranje, Slovenija pa je že pred tem začela z množično testiranje v zdravstvu in DSO-jih.

Po zeleni luči ECDC-ja in WHO-ja pa je po Gantarjevem pojasnilu predsednik vlade zahteval, da se tudi v Sloveniji začne množično testiranje, in ministrstvo za zdravje je skupaj z obrambnim ministrstvom pripravilo načrt za množično testiranja prebivalstva, da bi omejili širjenje okužb. Osnovna merila je sprva določil WHO, nato še ECDC in ti so bili kriterij v prvem slovenskem razpisu za nabavo hitrih testov.

Ministrstvo za zdravje, ki ga je še vodil Gantar, je zaradi časovne stiske tretjino testov nabavilo po hitrem postopku, preostale pa prek javnega razpisa. Prvi razpis je propadel zaradi strogih meril in visokih cen, v drugem razpisu pa so bile ponujene precej nižje cene.

"Izbran je bil Majbert Pharm, za katerega sem prvem slišal. Dejstvo je, da so ponudili daleč najnižjo ceno," je pojasnil Gantar in dodal, da je bila v razpisu tudi protikorupcijska klavzula. "Pogodbo z Majbert Pharomom sem podpisal dan pred odstopom. Morali smo začeti s testiranjem, prav tako pa nisem vedel, da bom odstavljen," je dejal.

Zaprtje šol je bilo nekorektno do otrok

Gantar je med oceno drugega vala o tem, kaj je šlo narobe, dejal, da mu je žal, da so bile šole zaprte, medtem ko je gospodarstvo skoraj normalno delovalo, "kar je bilo nekorektno do otrok." "Žal mi je, da nisem dosegel za tisto kratko obdobje, ob krompirjevih počitnicah, zaprtja države, ker bi prekinili naglo širjenje okužb," je dejal in opomnil, da je celo napisal odprto pismo gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Omenil je še, da bi morala biti država bistveno bolj rigorozna pri prehajanju južne meje, saj prihajalo do številnih vnosov virusa.

Dve ključni stvari, ki sta vplivali na potek epidemije, sta bili po njegovem mnenju komunikacija z javnostjo, ki je "povzročala preveč zmede, preveč informacij, premalo konkretnih stvari," ter to, da "vlada med vodenjem epidemije ni uživala več zaupanja."

Javno mnenjsko anketo je tedaj za zdravstveno ministrstvo izvedlo podjetje Valicon in med drugim je pokazala, da približno tretjina vprašanih protikoronske ukrepe označuje za nesmiselne, podoben odstotek ljudi pa je nasprotovalo vladi. Stroko so ljudje po njegovih besedah videli kot "podaljšano roko vlade, kar je večkrat verjetno bila". Tudi to je po njegovi oceni vodilo v slabše upoštevanje ukrepov.

"Ob takšnih razmerah, ob nespoštovanju ukrepov, epidemije ne moreš obvladovati. Ključno je zaupanje," je še poudaril in dodal, da mu je žal, da jim ni uspelo več narediti glede velika števila umrlih, "čeprav sva z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem v to vložila veliko truda."

Nicoletti: Ne odgovarjam

Preiskovalna komisija DZ-ja je zaslišala tudi predstavnika Majbert Pharma Klemna Nicolettija, ki ga je sicer komisija na zaslišanje vabila že večkrat, a neuspešno. Nazadnje so ga pričakovali 14. januarja, ko je svojo odsotnost znova opravičil. Pred komisijo DZ-ja je prišel z odvetnikom, na vsa vprašanja pa je izjavljal le: "Ne odgovarjam."

Njegov zagovornik Dejan Marković je pojasnil, so policisti pri Nicolettiju in Majbert Pharmu decembra lani opravljali hišne preiskave zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Dokumentacije, ki naj bi ga obremenjevala, Nicoletti še ni dobil na vpogled, prav tako policija z njim še ni opravila informativnega razgovora.

Z odgovarjanjem bi si lahko škodil v predkazenskem postopku, je dejal Marković in izrazil pričakovanje, da bo zoper Nicolettija uveden kazenski postopek.

Sporni hitri testi

Ministrstvo za zdravje je od podjetja Majbert Pharm kupilo večje število testov, da bi povečalo dostopnost do testiranja na okužbo z novim koronavirusom.

Verifikacijo testov je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Nekdanja zaposlena na NLZOH-u virologinja Metka Paragi je na zaslišanju pred komisijo poudarila, da so bili hitri testi omenjenega podjetja neustrezni za hitro testiranje na koronavirus, NLZOH pa je kljub temu njihovo ustreznost potrdil in uporabo testov priporočil vladi.

Tudi vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič je pred komisijo povedala, da testi niso ustrezali strokovnim merilom za uporabo v presejalne namene.

Direktorica NLZOH-a Tjaša Žohar Čretnik pa je pred komisijo zavrnila očitke, da naj bi bila verifikacija opravljena nestrokovno. Pojasnila je, da so pri verifikaciji upoštevali strokovna merila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).