Nekaj mesecev po ustanovitvi Pohorskega bataljona so nemške sile organizirale akcijo za njegovo uničenje. 8. januarja 1943 so ga obkolili in napadli, pri tem je bilo ubitih 69 partizanov.

Ob 68. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona je bila na prizorišču bojišča pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju spominska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Pavel Gantar. V svojem govoru je poudaril, da je bilo v narodnoosvobodilnem boju veliko pomembnih in junaških zgodb, a le malokatera tako pretresljiva in tako tragična kot zgodba Pohorskega bataljona.

"Takšno odločnost in zagrizenost, kot je bila izpričana tu pred 68 leti, bi potrebovali tudi danes. Medsebojna povezanost, samozavest, neustrašnost in predanost višjim ciljem, kakršna je prežemala borke in borce Pohorskega bataljona, so nam lahko svetel zgled in vodilo za soočanje z izzivi sodobnega časa, s tveganji, ki jih prinaša gospodarsko-finančna kriza, s krivicami, ki jih prinaša neenakomerna porazdeljenost družbenega bogastva, s posledicami, ki izhajajo iz neenakega dostopa do naravnih virov," je v govoru med drugim dejal predsednik državnega zbora.

Zgodba pred 68 leti
Slabo oboroženi borci bataljona, ki jih je bilo decembra 1942 nekaj več kot 90, so bili slabše izurjeni, a so vseeno kmalu po prihodu na Pohorje začeli izvajati borbene akcije. Požgali so nekaj koč na zahodnem Pohorju, da jih Nemci ne bi spremenili v svoje postojanke, spopadali so se z nemškimi vojaki in policisti ter napadli orožniško postajo in zažgali občinsko poslopje. V Cezlaku so zažgali poslopja kamnoloma in zasegli večjo količino razstreliva.

Vsi ti uspehi so bili za okupacijske sile preveč moteči, zato so v začetku leta 1943 organizirali obsežno akcijo, v katero je bilo vpoklicanih okoli 2000 dobro izurjenih in oboroženih mož iz vojaških enot, ki so bile nastanjene v Laškem, Slovenski Bistrici, Radljah, Slovenj Gradcu, Celju in Mariboru. V bitki so sodelovale tudi policijske čete iz okolice Pohorja. Operacija je stekla 6. januarja, dva dni za tem pa so borce bataljona obkolili in jih v boju tudi vse pobili.

Usoda padlih borcev
Ta teden so poslanci SDS-a, SNS-a in poslanec italijanske narodne skupnosti vladi predlagali, da začne postopek za sklenitev meddržavnega sporazuma z Avstrijo za prekop borcev Pohorskega bataljona, ki bi jih z najvišjimi častmi pokopali v Sloveniji.

Padli borci so namreč še vedno pokopani v Gradcu, kamor so jih odpeljali takoj po bojih leta 1943. V sporočilu za javnost, ki so ga pripravili v stranki SDS, so med drugim zapisali: "Tudi po toliko letih si slovenska politika ni edina, da je treba popraviti to hudo krivico in dostojno pokopati borce tam, kjer so junaško izdihnili: na Pohorju."

Odzivi na pobudo
Gantar je ob robu slovesnosti komentiral tudi možnost prekopa umrilih v bojih leta 1943. Poudaril je, da nima nobenega smisla nadaljevati te ideje, če bi znova razdelila ljudi in bi ji del javnosti nasprotoval. Ključna pri tem se mu zdi beseda svojcev, med katerimi so odzivi na pobudo različni.

Poslanec SDS-a Jože Jerovšek, ki je pobudo predstavil v parlamentu, razume, da so tudi med svojci različni pogledi, kljub temu pa meni, da Pohorski bataljon lahko Slovence le združuje, saj v zvezi z njim ni dilem in delitev. "Takšen slovesen pokop teh junakov in njihov grob bi lahko bil vir za bodoče rodove Slovencev, ki bi se tudi na ta način napajali s patriotizmom, domoljubjem, spoštovanjem in svobodomiselnostjo," je še dodal Jerovšek.

Slovesnost v Slovenski Bistrici
Že sinoči pa je bila spominska slovesnost v Slovenski Bistrici. Slavnostni govornik je bil predsednik SLS-a Radovan Žerjav. V svojem govoru je poudaril pogum in veliko vlogo borcev Pohorskega bataljona, ki so jo imeli v zgodovini narodnoosvobodilnega boja in slovenske suverenosti nasploh.

Žerjav je opozoril še, da moramo te dogodke ohranjati v spominu in tudi zaradi njih storiti vse, da se vojne grozote nikoli ne bi ponovile. Zato moramo po njegovih besedah krepiti našo demokracijo, institucije pravne države in človekove pravice.