Z ukrepom, ki ga je potrdil tudi svet Banke Slovenije, je Gaspari že seznanil predsednika države Janeza Drnovška in predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. S prenosom pooblastil na viceguvernerja je Gaspari zagotovil nemoteno delo banke po izteku svojega mandata, saj bo Rant - skladno z 29. členom zakona o Banki Slovenija - vodil poslovanje, organiziral delo in zastopal banko, tudi v svetu guvernerjev ECB-ja.

Trichet opozoril Banko Slovenije
Jean-Claude Trichet je sicer predtem dejal, da pričakuje, da mu bo Banka Slovenije sama sporočila, kdo jo bo do nadaljnjega zastopal na zasedanjih ECB-ja. Predsednik Evropske centralne banke je dejstvo, da Slovenija še ni izbrala novega guvernerja, kljub temu da se mandat zdajšnjemu izteka, pospremil z besedami, da "morajo vse ustanove delovati v vseh okoliščinah". Trichet sicer ni želel podrobneje komentirati izbire guvernerja, saj "je treba spoštovati demokratični postopek izbire".

Zdajšnjemu guvernerju Mitji Gaspariju mandat poteče 31. marca. Državni zbor je najprej zavrnil podaljšanje mandata Gaspariju, pozneje pa tudi imenovanje dozdajšnjega viceguvernerja Andreja Ranta. Predsednik države Janez Drnovšek je napovedal, da bo nov, že tretji predlog podal do aprilske redne seje DZ-ja.

Zdrave finance se vedno obrestujejo
Trichet, ki je nastopil v odboru Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve, je zavrnil očitke o dvojnih merilih ECB-ja in poslancem zatrdil, da se pakt o stabilnosti in rasti uporablja za vse države na enak način. Ob tem je povedal, da določila pakta glede proračunskega primanjkljaja, ki ne sme preseči treh odstotkov BDP-ja, ter glede javnega dolga, ki ne sme preseči 60 odstotkov BDP-ja, niso popolnoma enaka. Pri javnem dolgu naj bi bila pomembna tudi usmeritev v zniževanje, zato je nekatere države vnovič pozval k jasnim zavezam za nižji dolg.

Predsednik ECB-ja je spomnil na dejstvo, da je stopnja javne porabe v državah z evrom višja kot v drugih industrijskih državah, kar ovira Evropo v vlogi tekmeca na globalnem trgu. Hkrati je poudaril pozitiven doprinos evra, ki se odraža predvsem v cenovni stabilnosti, prispeval pa naj bi tudi k trajnostnemu dvigu produktivnosti in zaposlovanja ter nižal transakcijske stroške.