Kadrovski resursi so glavni strateški izziv Slovenske vojske," je ob predstavitvi povedal novi načelnik generalštaba Alan Geder.

Generalmajor Slovenske vojske (SV) Alan Geder, ki je pred kratkim prevzel vodenje Slovenske vojske, je v uvodu poudaril, da dolgoročni razvoj SV-ja do leta 2025 predvideva, da bi imel SV 8.000 profesionalnih vojakov in 2.000 pripadnikov pogodbene rezerve.

Toda, kot je povedal Geder, so naslednji dokumenti zmanjševali številno profesionalnih vojakov, tudi s t. i. ZUJF-om, s katerim so oklestili zaposlitve v javni upravi. Številka je bila z 8.000 znižana na 7.245. "Zato se pojavljajo težave, tudi zadnja s Crevalom (preverjanje sposobnosti bataljonske bojne skupine po metodi zveze Nato). Manjka nam 1.238 ljudi. To je številka, s katero mi operiramo," je poudaril Geder.

Težava SV-ja so tudi odhodi vojakov, saj jih več odide, kot jih na novo zaposlijo. V zadnjih treh letih je SV zapustilo več kot sto vojakov letno. "To veliko pomeni za slovensko vojsko, ki je majhna vojska. Na leto izgine cela četa vojakov, nekdo mora prevzeti njihove naloge," je dejal.

Vzrok za odhode vojakov naj bi bil tudi v njihovih plačah. Na očitke, da ima SV preveč častnikov in podčastnikov glede na število pripadnikov, je Geder odgovoril, da je njihovo število ustrezno glede na strategijo SV-ja. Močno pa primanjkuje vojakov.

Ob tem je opozoril, da so vojaki leta 2008 prejemali, torej tik pred krizo, okoli 90 odstotkov slovenske povprečne bruto plače, zdaj pa le še 55 odstotkov.

Vojske drugih držav, ki se spopadajo s podobnimi kadrovskimi težavami, so dvignile plače vojakom. Kot je navedel Geder, so se Hrvati odločili, da bodo povprečno plačo vojakov izenačili s povprečno bruto plačo na Hrvaškem. Čehi, ki so imeli še večje kadrovske težave, so plačo vojakov dvignili na 126 odstotkov tamkajšnje povprečne bruto plače. Litovski vojaki pa prejemajo 111 odstotkov povprečne bruto plače.

Plače zaposlenih so glavni delež sredstev, ki jih država namenja SV-ju, ta pa se po Gederjevih navedbah od leta 2015 vsako leto večajo. Letošnji znesek je predviden v višini 349 milijonov evrov.

"Polnoletni" vozni park
"Vozni park SV-ja je zastarel, vozila so v povprečju stara 18 let. 45 odstotkov jih bo letos s pretečeno življenjsko dobo. Nakup novih vozil ne dosega števila izločenih," je našteval novi načelnik generalštaba. Številna oklepna bojna vozila, tanki so po njegovih besedah presegli dobo predvidenega delovanja, ki je četrt stoletja. Tej dobi oz. tridesetim letom delovanja se približujejo tudi nekateri helikopterji in letala. Zato bodo morala sredstva za vzdrževanje naraščati, je opozoril.

Geder je omenil tudi "beli kruh" SV-ja, kot je označil sodelovanje Slovnije na vojaških misijah, kjer vojaki prejemajo približno 2,5-krat višje plače kot običajno. Trenutno slovenski vojski sodelujejo na kar 12 misijah. Največ (241) jih je angažiranih na Kosovu, 50 pa na vzhodni meji zavezništva Nato v Latviji. SV še vedno sodeluje pri nadzoru slovenske meje, za kar je bila zadolžena po prebežniškem valu. Tako povprečno 60 vojakov dnevno patruljira z 22 vozili.

Novi prvi mož SV-ja je tudi pojasnjeval, čemu bo namenjenih 1,2 milijarde evrov, kolikor naj bi slovenske davkoplačevalce stala vzpostavitev izgradnje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Prva naj bi bila vzpostavljena do 2023, druga do 2030.

Pri tem gre zgolj za nakupe novih oklepnikov 8 x 8, temveč tudi za drugo orožje in opremo. Srednji bojni skupini bosta v prihodnjih 35 letih hrbtenica razvoja SV-ja in nacionalne obrambe, pravi Geder, ki je izrazil pomisleke, da bi se zaradi predvidenih sredstev lahko izgradnja bojnih skupin v prihodnjem desetletju upočasnila.

Bodo vojaki zapustili javni sektor?
Geder je predstavil tudi svojo vizijo, kako naj bi se rešile glavne težave SV-ja v bližnji prihodnosti. Ministrici za obrambo Andreji Katič namerava predlagati sprejetje ukrepov, med katerimi je zvišanje plač in dodatkov. "SV mora izstopiti iz enotnega sistema javne uprave," meni Geder, ki še dodaja, da bi se moralo delo pripadnikov upoštevati tako pri plačah in drugih prejemkih tudi zato, ker ne uživajo enakih pravic kot drugi državljani. Profesionalni vojaki morajo biti v pripravljenost 24 ur na dan in se ne morejo sklicevati, da določenih nalog ne morejo opraviti.

Poleg višjih plač pa je kot glavno vodilo vojakov navedel tudi dvig motivacije, ki ima posebno mesto v poklicu vojaka.

Vpoklic rezervistov
Geder je napovedal, da bo ocenjevanje po Crevalu ponovljeno. Bataljonska bojna skupina se bo zato v naslednjih mesecih popolnoma posvetila samo dodatnemu usposabljanju in po Gederjevih besedah ne bo opravljala nobenih drugih nalog. Ker bo kadrov za druge naloge zmanjkalo, je naložil poveljniku sil vpoklic pogodbene rezervne sestave. Geder upa na vsaj polovični odziv, nabor nalog, ki jih bodo rezervisti opravljali, pa prepušča poveljniku sil.