Predlog sklepa o priznanju Palestine je vložilo enajst poslancev s poslansko skupino Levice na čelu. Predlagatelji menijo, da bi priznanje Palestine pripomoglo k uresničevanju t. i. rešitve dveh držav. V skladu s tem predlogom bi državni zbor na plenarni seji priznal državnost Palestine.

Vlada, ki je po tistem, ko so ZDA priznale Jeruzalem za prestolnico Izraela, 21. decembra lani sklenila nadaljevati postopek priznanja Palestine, doslej še ni pripravila svojega predloga za priznanje niti ni v DZ poslala svojega mnenja. Premier Miro Cerar je v torek povedal, da še čaka na analizo ministrstev o morebitnih posledicah priznanja za Slovenijo. Pripravljena naj bi bil v približno desetih dneh.

Zunanji minister Karl Erjavec sicer verjame, da bo do priznanja prišlo, in to na predlog vlade. Napoveduje ga za marec ali april. Kar se tiče posledic priznanja, pravi, da te ne bodo dramatične. Po drugi strani bi Slovenija s tem dejanjem pokazala podporo rešitvi dveh držav in morda spodbudila bližnjevzhodni mirovni proces, ki je zdaj povsem zamrznjen.

SDS in NSi menita, da ni primeren čas
Ker stališča vlade poslanci še niso dobili, se je predsednik OZP-ja Jožef Horvat (NSi) odločil za prekinitev seje in njeno nadaljevanje, ko bo vlada to opravila. So pa opravili razpravo. Priznanju Palestine nasprotujejo le v SDS-u, medtem ko v NSi-ju menijo, da trenutek zanj ni pravi, pomisleke glede smiselnosti priznanja ravno zdaj pa je slišati tudi v SMC-ju.

Država bo, kot so opozarjali v opozicijskih SDS-u in NSi-ju, s tem zgolj izgubila ugled in pomembne zaveznike na Zahodu, ki pa jih potrebuje tudi pri iskanju podpore v sporu s Hrvaško glede uveljavitve arbitražne odločitve o meji. Branko Grims (SDS) je celo namignil, da bi morala slovenska vlada razmisliti tudi o tem, ali ne bi morda sledili zgledu ZDA in priznali Jeruzalema kot prestolnice Izraela.

Brglez kritičen do vlade, DZ-ja in Pahorja
Do samega procesa priznavanja Palestine je kritičen predsednik parlamenta Milan Brglez. Zato so krivi "tako v DZ-ju kot na vladi". Meni namreč, da bi bilo bolje za interese Slovenije, če bi ta razprava potekala za zaprtimi vrati. Kritičen je bil tudi do predsednika republike Boruta Pahorja, ki je izrazil zadržanost do priznanja Palestine brez soglasja Izraela in ker bi to lahko škodilo nacionalnim interesom Slovenije. Brglez je spomnil, da se je Pahor že leta 2013 zavzemal za priznanje Palestine, pa čeprav takrat Slovenija "ni imela materialnih osnov za to, da bi si lahko privoščila priznanje Palestine".

Vendarle je Brglez mnenja, da bo postopek priznanja Palestine izveden še v tem mandatu in da bi se o tem v DZ-ju lahko razpravljalo na marčevski plenarni seji, "če bodo seveda vsi pogoji izpolnjeni". Predvsem naj bi tu šlo za stališče vlade glede tega vprašanja. "Pričakujem, da bo vlada storila svoj del posla. (...) Poznamo slovenske postopke in tudi možnosti, da se najde še kakšen takšen norec, ki bi to zadevo izpodbijal pred ustavnim sodiščem," je dejal.