Po podatkih tržnega inšpektorata se v zadnjem času pojavljajo tako kraje bonov kot tudi tako imenovano njihovo fiktivno unovčevanje, se pravi, da subjekti v zameno za unovčen bon upravičencu ponujajo določeno vsoto gotovine, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin. Tako je inšpektorat do zdaj dobil že več prijav tako iz finančne uprave kot iz policije, ki je zlorabe med drugim ugotavljala po ljubljanskih hostlih.

"Z vidika bonov je najbolj problematična Ljubljana, ker se ljudje niso odločili, da bi uporabili bone v Ljubljani. Zato so tudi nekateri hoteli imeli zelo inovativne pristope in so ponujali tudi kakšne bone za nakupovalne centre in podobne zadeve," je pojasnila Gašperlinova. Kraje bonov pa bi se po njenih besedah lahko dogajale po domovih za ostarele: "Predvidevam, da so nekako prišli do podatkov starejših ljudi, tako da so šli v dom za ostarele in slikali osebno in kaj podobnega, te primere preiskuje policija."

Kako množične so zlorabe turističnih bonov, ni znano. Zaznanih kršitev je vsaj za zdaj relativno malo, dodaja Gašperlinova. Na Fursu, kjer prijave zlorab odstopijo pristojnim inšpektorjem, pravijo, da so upravičenci do zdaj unovčili 887.000 bonov, kar je 43 odstotkov. "Največ bonov je bilo unovčenih na Obali, na Gorenjskem in v termah. Če pogledamo po občinah, je na prvem mestu Piran, sledijo Kranjska Gora, Bohinj, Moravske Toplice, Izola, Brežice, Bled in tako dalje," je pojasnil Stojan Glavač s Fursa.

Na turistično-gostinski zbornici kljub zlorabam ukrep turističnih bonov pozdravljajo, saj je ta vsaj delu turizma pomagal omiliti težave po epidemiji. O kršitvah niso obveščeni, a jih obsojajo. Od poslovnih subjektov v turizmu pa pričakujejo poslovno in profesionalno obnašanje.