Kot je v uvodu dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, koalicijski partnerji zagovarjajo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljanov na izbiro svojih predstavnikov v DZ.

S spletno anketo med državljani so po besedah premierja Roberta Goloba želeli ponovno preveriti, katera vprašanja so zanje pomembna. Kot je ugotavljal, se kaže, da ljudje želijo participirati na volitvah. Sicer pa so po njegovih besedah ljudje večinoma zadovoljni s proporcionalnim volilnim sistemom, "ker vidijo prednosti tega, da obstaja ravnotežje med zmagovalcem in opozicijo po volitvah".

Namen posveta je, da poiščejo možnosti, kako najti najboljšo možno pot za izboljšavo sistema. Sam bi si želel, da bi bila ta še pred sprejetjem preverjena na referendumu. Idealen trenutek za izpeljavo takega referenduma so evropske volitve, je presodil Golob.

Volilna udeležba vedno nižja

V politiki se delijo mnenja o nujnosti in vsebini sprememb volilne zakonodaje, prevladuje pa enotnost, da morajo te, če do njih dejansko pride, med drugim prispevati k višji volilni udeležbi.

Trend padanja udeležbe je namreč jasen znak, da je treba volilni sistem spremeniti in posodobiti, je poudarila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Volilni sistem mora biti "preprost in predvidljiv, da ga lahko razumeta vsaka državljanka in državljan, sistemiziran in robusten, da preprečuje zlorabe, ter pravičen in prožen, da ostane v koraku s časom ter izpolnjuje svoj osnovni namen", je dejala.

Predsednik DS-ja Marko Lotrič se je medtem vprašal, ali je za spremembe volilne zakonodaje ob vseh krizah, s katerimi se spoprijema država, zdaj primeren trenutek. Sicer pa ob morebitnih spremembah podeželje in manjše regije ne smejo ostati brez svojih predstavnikov v DZ-ju, meni.

Iskanje konsenza med strankami

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda poudarjajo, da si poslanski mandat zaslužijo kandidati, ki dobijo zadostno podporo volivcev, ne zgolj posamezne politične stranke, je dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Vodja poslancev SD-ja Jani Prednik je poudaril, da bo za dosego soglasja tako v politiki kot v stroki treba rešiti več odprtih vprašanj, med drugim enakomerne zastopanosti urbanih in ruralnih območij v DZ-ju, morebitnega večanja števila poslancev, absolutnega ali relativnega preferenčnega glasu.

Da je proporcionalni sistem trenutno najboljši sistem, ki omogoča "živahnost demokracije", menijo v koalicijski Levici. Vodja poslancev Matej Tašner Vatovec je poudaril, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in zato ne bi smeli delovati zgolj kot "lobisti svojega kraja", na volitvah pa bi morali po prepričanju Levice tekmovati predvsem politični programi.

Po novem 18 volilnih enot?

"Želimo si, da bi bila različna območja Slovenije v DZ-ju zastopana bolj enakomerno in da bi imel tudi glas vsakega volivca večjo težo pri izvolitvi posameznih poslancev, zato predlagamo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvolilo po pet poslancev," so navedli v NSi-ju in poudarili, da so glasovi njihovih poslancev v aktualnih političnih razmerah ključni za sprejetje ustavnih sprememb.

Da zdajšnji proporcionalni sistem v kateri koli različici ni dober za Slovenijo, pa meni poslanec SDS-a Branko Grims. Predlagane spremembe so po njegovem mnenju zgolj "lepotni popravki", ki pa ne bodo prinesli dejanskih sprememb, kot tudi ne bodo uresničili razvojnega potenciala Slovenije.

Možnost sprememb so danes komentirali tudi pravni strokovnjaki. Igor Kaučič je ocenil, da realno velik premik na tem področju ne bo možen, bolj realna bi bila uvedba preferenčnega glasu in odprava volilnih okrajev. Tudi Janez Pogorelec meni, da se je treba sprememb lotiti "pragmatično in minimalistično", a tudi "s posluhom za vse pomisleke odločevalcev, predvsem poslancev, ki prihajajo iz majhnih volilnih okrajev" in ki se bojijo, da v primeru ukinitve volilnih okrajev ne bodo več mogli biti izvoljeni.

Večinski, proporcionalni ali kombinirani?

Po besedah Saše Zagorca se da marsikaj narediti tudi v okviru obstoječega volilnega sistema, kot je denimo izboljšava uradnih postopkov ter napredki v politični kulturi strank. Mogoče je zagotoviti tudi boljšo zastopanost žensk v izvoljivih okrajih, upoštevanje stalnega prebivališča kandidatov v volilni enoti, v kateri kandidirajo, ter nekaznovanost kot izključitveno merilo.

Ciril Ribičič zagovarja kombinirani volilni sistem. Večinski volilni sistem po njegovem mnenju vodi v polarizacijo in v vladanje z manjšinsko podporo, pri proporcionalnem sistemu je poudarek na izbiri med političnimi strankami in njihovimi listami. Franc Grad je poudaril, da je treba politiko in javnost seznaniti z vsemi učinki različnih volilnih sistemov in formul, "po katerih se reže kolač oblasti".

V razpravi predstavnikov civilne družbe so sodelovali različna društva, gibanja in posamezniki. Med predlogi so bili med drugim izenačitev pogojev za udeležbo na volitvah za stranke in civilnodružbene skupine, olajšanje zbiranja overjenih podpisov podpore kandidatnim listam, enakopravna predstavitev v medijih, uvedba pogoja nekaznovanosti za kandidaturo in možnost odpoklica poslanca ter odprava odvzema volilne pravice osebam z intelektualno oviranostjo.