Na današnji dan leta 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil zgodovinsko deklaracijo, ki velja za začetek Evropske unije. "Dan Evrope je dan enotnosti, prijateljstva, solidarnosti in uspeha konstruktivnega povezovanja v korist vseh. Skupaj smo močnejši in skupaj lahko naredimo več. Pravzaprav, moramo narediti več," je poudaril premier Robert Golob. To je še toliko pomembneje danes, ko v bližini divjajo vojne, ko podnebne spremembe ogrožajo kakovost našega bivanja in ko se tudi državljani Slovenije spoprijemajo z draginjo osnovnih življenjskih potrebščin in drugimi posledicami ruske agresije v Ukrajini, so besede predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.

Tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je poudarila, da je bil odgovor na vse krize, s katerimi se EU spopada v zadnjem obdobju, vedno več Evrope, več sodelovanja, več enotnosti pri sprejemanju odločitev, predvsem pa več solidarnosti in razumevanja.
"Izkušnje kažejo, da je Evropska unija najmočnejša takrat, ko nastopimo enotno. Kot Slovenka in Evropejka, kot državljanka in kot ministrica si bom za to vedno prizadevala," je zagotovila v videu, objavljenem na Twitterju.

Sorodna novica Scholz se je zavzel za geopolitično Evropo in širitev Evropske unije

Oba s premierjem sta ob tem spomnila na koristi, ki jih članstvo v EU-ju prinaša Sloveniji. "Za Slovenijo je Evropska unija naravno, je mednarodno okolje, v katerem lahko in zmore uveljavljati in zagovarjati svoje interese in stališča. Zaradi članstva v Evropski uniji v Sloveniji živimo bolje," je povedala Fajon.

Sloveniji, ki je del EU-ja od 1. maja 2004, pa članstvo ne daje le prednosti, ampak ji nalaga tudi odgovornost, je še dodal premier. Odgovornost za proaktivno in konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju politik v EU-ja na način, ki varuje interese Slovenije. Odgovornost je po njegovih besedah potrebna tudi pri varovanju temeljnih vrednot in svoboščin, ki so, čeprav živimo v 21. stoletju, še vedno vsakodnevno ogrožene. Med temi je poudaril ohranitev schengenskega območja.

"Dan Evrope je tudi dan zmage nad nacizmom in fašizmom, je opomin na to, kako si moramo vsak dan prizadevati, da skupaj gojimo vrednote demokracije, svobode in medsebojnega spoštovanja," je še poudaril Golob.

V Sloveniji ob dnevu Evrope v ospredju zelena preobrazba

Osrednje praznovanje dneva Evrope v Sloveniji je potekalo na Kongresnem trgu v Ljubljani, odprla pa sta ga predsednica republike Nataša Pirc Musar in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Kot je dejal Lenarčič, se danes spominjamo dneva, ko je bilo postavljeno izhodišče za sedanjo Evropsko unijo, tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman pa je izrazil upanje, da bo ta prvi korak kot kvas, iz česar bo zrasla večja povezava. "Danes lahko vidimo, da se to uresničuje," je poudaril Lenarčič in med dosežki evropskega povezovanja naštel enotni trg, program Erasmus, schengensko območje in skupno evropsko valuto. Imamo tudi načrte za trajnostno prihodnost. "A Schumanova vizija še ni uresničena. V Evropi še nismo dosegli miru," je poudaril Lenarčič in omenil, da EU Ukrajini izkazuje solidarnost v vojni, kar mora nadaljevati, dokler ne bo pravičnega miru.

Po mnenju predsednice Pirc Musar je dan Evrope priložnost za razmislek o doseženem in o tem, kaj še lahko dosežemo. Omenila je, da je EU največje gospodarsko območje na svetu, tudi glede pravne države, človekovih pravic in zaščite manjšin Evropa v svetu prednjači, je dodala. "Nikjer na svetu življenje ni boljše kot tu," je poudarila. "Pa vendar, ali želimo in ali lahko dosežemo še več?" je vprašala, med zadevami, kjer je še mogoč napredek, pa v retoričnih vprašanjih med drugim omenila popolno enakopravnost spolov, strpnost do drugačnih in kakovost okolja oz. zeleno preobrazbo, ki je v ospredju letošnjega dneva Evrope.

Predsednica republike je glede tega poudarila, da mora Evropa v boju proti podnebnim spremembam prevzeti del odgovornosti in pomagati manj razvitim državam, ki zaradi našega onesnaževanja trpijo. Pri tem se mora po njenih besedah vsak vprašati, kaj lahko naredi sam v vsakdanjem življenju. Po njenih besedah moramo ponotranjiti sporočilo RRR (reduce - zmanjšaj, reuse - ponovno uporabi, recycle - recikliraj). "Le če bomo vsi tako živeli in delali, nam bo uspelo. Le tako bomo lahko ohranili Slovenijo takšno, kot je zdaj," je sklenila.

V izjavi za medije ob robu slovesnosti je Lenarčič omenil nekaj nedavnih katastrof, s katerimi se je spopadal EU, med njimi lanski požar na Krasu. "Nekaj se dogaja," je dejal in odgovornost pripisal človeku. Po njegovih besedah mora EU narediti še več pri zelenem prehodu. Pirc Musar pa je poudarila, da je sama ena tistih, ki verjame v več Evrope in se tudi zavzema za več Evrope na Zahodnem Balkanu, saj bo to temu delu celine po njenem mnenju prineslo tudi več stabilnosti.