Predsednik vlade, ki običajno poslancem odgovarja prvi dan redne seje državnega zbora, je tokrat to storil ob začetku zadnjega dne zasedanja.

Golob o plačni reformi: Vsega ni bilo mogoče izplačati že 1. januarja

Vodjo poslancev NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja je zanimalo, kako in kdaj bo vlada odpravila vse anomalije novega plačnega sistema v javnem sektorju. Cilj sprememb plač v javnem sektorju naj bi bil tudi privabljanje mladih, je spomnil in dodal, da s plačami skoraj nihče ni zadovoljen razen vodstvenih delavcev. "Zanima me, kdaj se boste opravičili najbolj opeharjenim in kdo bo prevzel odgovornost za to šlamastiko," je vprašal Cigler Kralj.

Premier Golob je odgovoril, da so na prvo mesto pri reformi postavili plačno skupino J, v kateri so bili najslabše plačani uslužbenci v javnem sektorju. "Žal je njihovo število naraslo v mandatu vlade, v kateri je bil ta poslanec minister. Od 188.000 zaposlenih v širši javni upravi jih je 32.000 imelo osnovno plačo nižjo od minimalne. To pomeni, da je država doplačevala do minimalne plače. Oni so prejeli izplačilo v višini minimalne plače, a se jim niso štela napredovanja ali drugi dodatki razen za posebne projekte," je orisal. Zaradi vseh prejšnjih vlad je bilo po njegovih besedah 32.000 zaposlenih obsojenih na životarjenje. "To smo odpravili. S 1. januarjem niti eden zaposlen v javnem sektorju ne prejema osnovne plače, nižje od minimalne. To pomeni, da se mu vsi dodatki prištevajo k minimalni plači."

"Pozivam vse, ki menijo, da se jim je osnovna bruto plača znižala ali je pod minimalno, da se obrnejo na ministrstvo za javno upravo, kjer je ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo, zato, da se čim prej odpravijo, da je osnovni cilj čim prej dosežen, najpozneje pa z oktobrom, pri drugem povišanju," je dejal.

Napovedane so štiri uskladitve do leta 2027, je nadaljeval in poudaril, da vsega ni bilo mogoče izplačati že to leto, saj je za reformo namenjenih 1.400.000.000 evrov sredstev. "S tem so se strinjali sindikati, ki jih je 46, podpisali so tudi v sindikatu Fides. Razumeli so, da je dvig plač postopen." Z drugo tranšo bodo vsi prejemali več kot pred izvedbo reforme, je zatrdil. "Plačna reforma se ne ukvarja s posameznikom, ampak s sistemom. In sistem je zdaj tak, da nihče nima nižje plače od minimalne."

Opozoril je tudi, da se plačna reforma ukvarja z osnovnimi bruto plačami, ne z neto plačami. Cigler Kralj je namreč ocenil, da premier ne razume, da z administrativnimi posegi v plačo zaradi obremenitve plač dobi več država, ne pa posameznik. Cigler Kralj je ob koncu zahteval, da DZ opravi razpravo o tej temi, po več očitkih iz Svobode, da je bil pri svojem nastopu nespoštljiv do premierja, pa je napovedal obstrukcijo nadaljevanja seje poslancev NSi-ja.

Golob: Po podatkih se stanje v zdravstvenem sistemu izboljšuje

Poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl je premierja povprašala o kadrovski politiki in razmerah v zdravstvu. "Stroka opozarja na preobremenjenost, na slabe delovne razmere in prenizko plačilo v podpornih delovnih mestih v zdravstvenem sistemu. Velika težava so dodatni odhodi zdravnikov, ki se še napovedujejo, če bo sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti," je poudarila.

Premier Golob je odgovoril, da je zdravstvo prva prioriteta te vlade: "Prva prioriteta je, da okrepimo javni zdravstveni sistem. Zakaj sploh smo v situaciji, da ga je treba krepiti? Zakaj smo v situaciji, da se ukvarjamo z dvojnim delom, ki je unikum pri nas? Ker imamo na področju zdravstva zaradi neaktivnosti v preteklih desetletjih žal 'divji zahod'." Po njegovih besedah so se odločili poseči v ta "divji zahod" in in razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Zato marsikdo prizadet.

"Pa vendar so podatki, da se stanje v zdravstvenem sistemu izboljšuje," je zatrdil. Naštel je, da so povišali število vpisnih mest na medicinskih fakultetah na obeh univerzah, kjer že delujeta, z Univerzo na Primorskem pa so dosegli dogovor, da se bo v okviru zdravstvene fakultete odprl nov program medicine. "Treba je razmišljati tako dolgoročno kot kratkoročno," je poudaril. Na kratek rok naj bi stanje izboljšal tudi spremenjeni zakon o tujcih, ki spreminja način pridobivanja delovnega dovoljenja. Od leta 2014 je v Slovenijo po njegovih navedbah v povprečju vsako leto prišlo 12 zdravnikov iz tujine, v letu 2024 pa 58. "To je neposreden rezultat te vlade in koalicije, ker je spremenila zakonodajo na način, da tisti zdravnik, ki želi delati v Sloveniji in ga v Sloveniji potrebujemo, lahko sèm tudi pride."

O skrajševanju čakalnih vrst

Vodja poslancev SDS-a Jelka Godec je zastavila vprašanje o skrajševanju čakalnih vrst v zdravstvu. Po njenih besedah gre za navidezno skrajševanje vrst na papirju, zanimalo pa jo je tudi, zakaj je Golob v enem izmed intervjujev dejal, da če eden od čakajočih bolnikov odpove termin, pride na vrsto tisti, ki je zadnji v vrsti, in ne tisti, ki je za bolnikom, ki je odpovedal. Golob je odgovoril, da se tako ne izgublja čas s prenaročanjem, vsi ljudje obdržijo svoj termin, za katerega so si vzeli čas in na katerega je zdravstveni sistem tudi pripravljen. "Na ta način red ostane, ljudje pa so zadovoljni," je zatrdil.

"Dolžni smo vsem prihodnjim rodovom, da poskrbimo za varnost"

Zadnje poslansko vprašanje je postavil poslanec stranke Gibanje Svoboda Dušan Stojanovič. Premierja je spraševal o aktualnem dogajanju na področju varnosti, odpornosti in obrambnih zmogljivosti Slovenije in EU-ja. "Pogrešam več javnega narativa o temeljni človekovi pravici do miru. Želel bi si manj strašenja z vojnami," je dejal.

Premier Golob je odgovoril, da smo v zadnjih desetletjih živeli v iluziji, da vojne v naši soseščini ne bo. V zadnjih dveh letih se je ta iluzija razblinila. "Moderno je govoriti, da ne bomo dali več za varnost, a moramo. Dolžni smo vsem prihodnjim rodovom, da poskrbimo za varnost države in prebivalcev," je povedal.

Slovenija je posebna v tem, da dajemo na prvo mesto delovanje najširše družbe v okviru sistema civilne zaščite. Odpornost, ki se je tako dobro izkazala v primeru naravnih nesreč, je za Slovenijo velik ponos, je nadaljeval in dodal, da je ta sistem drugi temelj, na katerem bodo krepili varnost, obramba pa je končni korak. "Ne obramba, še manj pa varnost, nista samo orožje. Prizadevati si moramo, da kolektivni duh, ki ga imamo, na tem področju še krepimo."

Po napovedih premierja bodo posodobljeno resolucijo o obrambi, ki bo, kot je že večkrat dejal, pripravljena v aprilu, najprej posredovali v medresorsko obravnavo in v maju v parlament. "Namen je, da je resolucija ne samo obravnavana, ampak tudi potrjena pred junijskim zasedanjem vrha Nata, na katerem mora Slovenija drugim zaveznicam pokazati, na kakšen način bomo letos in v prihodnjih letih izpolnjevali svoje mednarodne obveznosti," je premier odgovoril na vprašanje poslanca Stojanoviča.

Glede četrtkovega srečanja v Parizu in mirovnih pogajanj v Ukrajini je Golob poudaril, da Slovenija v vseh neposrednih pogovorih z ukrajinsko stranjo kot tudi z drugimi zaveznicami zagovarja čimprejšnje premirje in trajni mir.

Potrdili zakon o socialnem varstvu

Poslanci so v okviru glasovanj ob koncu 29. redne seje s 57 glasovi za, 31 vzdržanimi in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o socialnem varstvu, ki med drugim ureja krizne nastanitve za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, otroke, mladostnike, odrasle z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in za osebe s težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi.

Prav tako ureja krizne nastanitve za odrasle, ki jim center za socialno delo ne more zagotoviti takšne nastanitve. Po pojasnilu ministrstva za solidarno prihodnost novela daje pravno podlago, da bo posamezniku z nujno potrebo po oskrbi v domu za starejše ali socialnovarstvenem zavodu to tudi takoj omogočeno. Po njihovih navedbah bodo zmogljivosti na voljo tudi za gibalno ovirane brezdomne ljudi in za tiste brez vseh potrebnih dokumentov, ki so sicer zahtevani pri takšni nastanitvi.

Poleg tega novela uresničuje dogovor reprezentativnih sindikatov in vlade v okviru pogajanj za nov plačni sistem v javnem sektorju za steber zdravstva, socialnega varstva in obvezne socialne varnosti. Sistemsko opredeljuje interventno službo na centrih za socialno delo, ki zunaj poslovnega časa v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije opravljajo naloge interventne službe.

Ob tem ureja ustrezen počitek strokovnih delavcev in hkrati zagotavlja nemoteno delovanje in lažjo organizacijo interventne službe. Navsezadnje pod določenimi pogoji omogoča zaposlitev kandidatov, ki še niso opravili strokovnega izpita.

Nov praznik, ki ne bo dela prost – dan znanosti

Poslanke in poslanci so soglasno sprejeli tudi predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dneh, s katerim se 10. november določa kot nov državni praznik, dan znanosti. Pobudo za praznik je dala znanstvena skupnost, ki meni, da bo pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov. Praznik ne bo dela prost dan.

Kot je ob sredni obravnavi novele povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, je določitev novega praznika odziv na pobudo znanstvene skupnosti konec leta 2022.

Podali so jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Inženirska akademija Slovenije ter Slovenska medicinska akademija na podlagi predloga Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Mnenje pobudnikov je, da bo praznik pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov ter jih s tem še bolj približal državljankam in državljanom. Ob praznovanju tega dne se bodo podeljevali najvišja državna priznanja in nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Potekali bodo tudi drugi dogodki in prireditve, namenjeni popularizaciji vseh področij znanosti v najširši družbi, še posebej med mladimi, je navedel Feketija.

Vlada je v skladu s pobudo za dan znanosti predlagala 10. november, dan smrti slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, pisatelja in mecena Žige Zoisa, po katerem so imenovane tudi najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela. Na 10. november pa je določen tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

Podporo uzakonitvi praznika so napovedali v vseh poslanskih skupinah. "Znanost je temeljna družbena vrednota, ki si zasluži prostor, spoštovanje in tudi praznik," je dejal Milan Jakopovič iz Levice. Kot je dejal, je znanost danes bolj kot kdaj koli prej ključna za reševanje velikih kriz našega časa – podnebne, okoljske, zdravstvene, socialne in tehnološke.

"Sodobne družbe si brez znanosti preprosto ne moremo zamisliti, zato ji upravičeno posvečamo poseben dan, ki bo namenjen promociji znanstvene dejavnosti in njenih dosežkov," je poudaril Soniboj Knežak iz SD-ja. Dodal je, da smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni na naše znanstvenike in znanstvenice.

Sara Žibrat iz Svobode je poudarila, da je znanost ena od prioritet koalicije in vlade, kar se kaže tudi v dejanjih, saj so proračun za znanost v času vlade Roberta Goloba podvojili. Da je Slovenija država znanja, ambicij in vrhunskih dosežkov, pa po njenih besedah kaže tudi uspeh na evropskem razpisu za superračunalnik.

Medtem so v opozicijskih SDS-u in NSi-ju, kjer so uzakonitev praznika sicer podprli, opozarjali, da zgolj to ne bo dovolj. "Prav je, da znanosti tudi na simbolni ravni damo ustrezno veljavo, od odločevalcev pa se pričakuje več, za začetek odprava različnih birokratizmov, ki dušijo mlade in druge pri njihovih idejah, tako na področju znanosti kot na številnih drugih področjih," meni Zvonko Černač iz SDS-a.

Da ni dovolj sam praznik, ampak so potrebni tudi konkretni in takojšnji ukrepi, da se že sprejeti zakoni dejansko začnejo izvajati, je poudaril tudi Aleksander Reberšek iz NSi-ja. Kot enega od primerov, ki jasno kaže, kako se zastavljeni ukrepi zataknejo pri izvajanju, je navedel Zoisove štipendije. Starši otrok so mu pisali, da do 11. marca številni še niso prejeli odločb za Zoisovo štipendijo, kaj šele izplačil, je pojasnil.

Podpora zakonu o zdravilih

Poslanci so s 57 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o zdravilih. Novela usklajuje zakonodajo s pravom EU-ja, zagotavlja podlago za financiranje in preskrbo z zdravili v izjemnih razmerah in ureja področje uradnih kontrol kakovosti učinkovin za varovanje javnega zdravja.

Novelo so podprli poslanci koalicije, nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, pa tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. V SDS-u in NSi-ju so bili vzdržani.

Poslanci so predlog novele obravnavali na seji v četrtek. Njen cilj je zagotoviti, da so vsa zdravila na trgu varna, kakovostna in učinkovita, ter zagotoviti nadzor nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo, je takrat poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Novela je po njenih besedah ključna za zaščito javnega zdravja, saj zagotavlja, da so na trgu le tista zdravila, ki izpolnjujejo stroge standarde varnosti in kakovosti.

Rastislav Vrečko (Svoboda) je poudaril, da je ključni cilj novele zagotavljanje varnih, kakovostnih in učinkovitih zdravil na trgu ob zagotavljanju nadzora nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo. Novela zagotavlja proračunska sredstva za nabavo zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, preskrbo končnih uporabnikov s temi zdravili in odstranjevanje odpadnih zdravil, je povedal.

Novela uvaja tudi lažje sankcioniranje v primeru kršitev na področju prepovedi zavajajočega oglaševanja izdelkov, ki niso zdravila, prepovedi obvladovanja pomanjkanja zdravil in bolj celostno ureja področje uporabe pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje, je dodal poslanec SD-ja Damijan Bezjak Zrim.

Novelo so podprli tudi nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati. Prinaša namreč nujne ukrepe za okrepitev sistema preskrbe z zdravili, odpira vrata boljšemu kriznemu upravljanju in odgovarja na številne pobude stroke, je povedala poslanka Eva Irgl. Vendar pa je v prihodnje po njenih besedah treba odpreti ključna vprašanja, ki so bila v tej fazi bodisi prezrta ali pa ne dovolj domišljena.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja in deležniki so po besedah Karmen Furman (SDS) opozorili na številne nedoslednosti in morebitne protiustavne spremembe. "Koalicija je z amandmaji, sprejetimi na seji matičnega delovnega telesa, odpravila zgolj nekatere nomotehnične dileme, več od tega pa ne," je dejala.

V NSi-ju pa predlogu novele niso nasprotovali, ker menijo, da zakon prinaša nekaj pozitivnih sprememb. Pozdravljajo predvsem spremembo pri zagotavljanju in financiranju zdravil v izjemnih primerih, je povedala poslanka Vida Čadonič Špelič.

Podpora ukinitvi evidentiranja odmora za malico

DZ je nato s 76 glasovi za in dvema proti podprl novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki med drugim predvideva ukinitev evidentiranja odmora za malico. V opoziciji so v četrtek vnovič opozorili, da so bile spremembe leta 2023 "neumnost", ki bi se ji lahko izognili ali jo odpravili že pred časom.

Zadnja novela zakona o evidentiranju delovnega časa je bila sprejeta aprila 2023, v uporabi pa je od novembra 2023. Vse odtlej je bila predmet ostrih kritik gospodarstva, zato je ministrstvo za delo s socialnimi partnerji doreklo nov poseg v zakon.

Najnovejša novela prinaša redefinicijo oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, tako da jasneje določa, da v ta krog sodijo dijaki, študenti, upokojenci in tisti, ki opravljajo začasno in občasno v kmetijstvu. Dodaja tudi izrecno določilo, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe. Poleg tega narekuje črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa bo po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oz. tedensko.

Zapisani sta tudi izrecna določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, in možnost, da se delavca o podatkih iz evidence lahko obvesti po elektronski pošti.

V opoziciji so v četrtek vnovič opozorili, da so bile spremembe leta 2023 "neumnost", ki bi se ji lahko izognili ali jo odpravili že pred časom. V SDS-u so spomnili, da so jo naslovili s tremi predlogi novel, pa so bili vsakič zavrnjeni.

V koaliciji so jih opomnili, da je zadnja vlada Janeza Janše predvidevala še bolj rigorozne spremembe. Ob tem so izrazili zadovoljstvo, da se zdaj odpravlja vse tisto, kar se je v praksi izkazalo za nefunkcionalno.

Potrdili resolucijo o preprečevanju korupcije

DZ je s 57 glasovi za, 31 vzdržanimi in brez glasu proti sprejel resolucijo o preprečevanju korupcije v Sloveniji. V opoziciji so bili v razpravi v DZ-ju kritični do ravnanj aktualne vlade, menijo tudi, da toliko korupcije kot zdaj še ni bilo. V koaliciji pa so med drugim izpostavili nujnost učinkovite implementacije nove resolucije.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v sredni predstavitvi v DZ-ju spomnila, da gre za strateški dokument, ki dosedanjo resolucijo nadomešča po več kot 20 letih. Poleg ocene stanja na področju korupcije opredeljuje 77 strateških ciljev, ki predstavljajo podlago za pripravo akcijskega načrta, ta pa bo natančno opredeljeval ukrepe, njihove nosilce in roke, je izpostavila.

"Menim, da Slovenija potrebuje posodobljeno resolucijo o preprečevanju korupcije. Navsezadnje nas k temu sprejetju poziva tudi Evropska komisija v okviru poročila o vladavini prava," je poudarila Katič.

Po mnenju ministrice je ključno, da krepitev integritete in preprečevanja korupcije kot prioriteto prepoznajo funkcionarji, poslanci, javni uslužbenci, pa tudi celotna družba. Pri ozaveščanju javnosti pa je kot ključno izpostavila vlogo KPK-ja.

Osnovni cilji resolucije so usmerjeni preventivno – dolgoročna in trajna odprava pogojev za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije, dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja, izgradnja splošno sprejemljivega sistema ničelne tolerance do vseh korupcijskih ravnanj skozi različne oblike izobraževanj in učinkovita uporaba mednarodno uveljavljenih standardov na tem področju.

V skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije uresničevanje resolucije spremlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi akcijskega načrta, ki ga v sodelovanju z nosilci ukrepov iz resolucije sprejme v roku treh mesecev po sprejetju resolucije ali njenih sprememb.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so resolucijo podprli v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici, v NSi-ju pa so napovedali, da ji ne bodo nasprotovali. V SDS-u so bili medtem kritični do ravnanj aktualne vlade. "Kar se tiče korupcije, se lahko kosamo z državami tretjega sveta," je poudaril poslanec SDS-a Žan Mahnič.

Po mnenju SDS-a koalicija v vladi premierja Roberta Goloba ne more sprejemati resolucije o preprečevanju korupcije, temveč kvečjemu resolucijo o njenem pospeševanju. "Kajti točno to je tisto, kar ta vlada počne," je poudaril Mahnič.

Po mnenju NSi-ja v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih nismo izkoreninili korupcije, skrb vzbuja tudi to, da se država na lestvicah po številnih kazalnikih ne približuje državam, ki so na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete uspešnejše, je poudaril Franc Medic (NSi).

Spomnil je tudi na poročilo Greca o preprečevanju korupcije v vladi in organih pregona iz oktobra lani, ki med drugim ugotavlja, da je napredek Slovenije pri izvajanju priporočil še vedno nezadosten.

Meira Hot (SD) je spomnila, da je Slovenija po letih nazadovanja končno napredovala na indeksu zaznave korupcije Transparency International in dosegla štiri točke več. "V bistvu se je vrnila ponovno v čas iz mandata 2018–2020. Torej napredujemo. Kljub temu nas pa seveda čaka še veliko dela," je izpostavila.

Med področji s korupcijskimi tveganji je izpostavila vrzeli v javnih naročilih, še posebej v zdravstvu in pri infrastrukturnih projektih. Problematična so tudi nasprotja interesov, netransparentno lobiranje in neustrezno imenovanje kadrov v javnih in občinskih institucijah, je naštela.

V Levici pa opozarjajo na nujnost učinkovite implementacije nove resolucije. Ta priznava problem korupcije, vendar ostaja vprašanje, kako učinkovito bodo sprejeti ukrepi izvajani, je opozoril Milan Jakopovič.

"V praksi manjka konkretnih zavez glede izvajanja reform, ki bi izboljšale delovanje pravosodja, nadzornih institucij in pregona korupcijskih kaznivih dejanj," je opozoril. Po mnenju Levice bo imela resolucija smisel le, če bo privedla do konkretnih zakonodajnih in institucionalnih sprememb, ki bodo zmanjšale korupcijo in obnovile zaupanje v pravno državo, je dodal.

Po mnenju Svobode pa je po več kot dvajsetih letih čas za nadgradnjo, ne le na papirju, ampak tudi v načinu razmišljanja in delovanja. Resolucija sicer ne ponuja čudežnih rešitev, je pa jasno zasnovan kompas, usmerjen v krepitev sistemskih mehanizmov za preprečevanje korupcije, krepitev integritete v javnem sektorju, je poudaril poslanec Darko Krajnc.

Je pa izpostavil, da preprečevanje in pregon korupcije nista naloga zgolj ene vlade, ene koalicije in ene komisije, ampak je to naloga vseh nas.

Zavrnili predlog za spremembo ustave glede volilnega sistema

Poslanci so s 56 glasovi za, 31 glasovi proti in enim vzdržanim zavrnili predlog za začetek postopka sprememb ustave glede sprememb volilnega sistema. Ta bi prinesel povečanje števila poslancev z 90 na 92 in posledično omogočil ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot in preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor.

Predlog sprememb volilnega sistema, ki je sledil lanskemu junijskemu posvetovalnemu referendumu o uveljavitvi preferenčnega glasu na volitvah v DZ, so poslanci Svobode v parlamentarni postopek vložili januarja.

Pri tem so sledili predlogu opozicijskega NSi-ja, na poslanske glasove katerega so računali za dosego dvotretjinske večine, potrebne za uveljavitev teh sprememb. Predlog je med drugim predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Slednje bi zahtevalo tudi spremembo ustave, temu pa bi sledilo še spreminjanje zakona o volitvah v DZ.

V Svobodi so izpostavili, da je za uvedbo preferenčnega glasu na lanskem referendumu glasovalo 70 odstotkov tistih, ki so glasovali. Za začetek sprememb ustave je potrebna dvotretjinska večina, zato je jeziček na tehtnici NSi, ki se je po besedah poslanke Svobode Janje Sluga odločil, "da ne bo podprl lastnih predlaganih rešitev". Ob tem je poudarila, da je v letu dni še dovolj časa, da se spremenita tako ustava kot zakon, mogoč pa je tudi dogovor, da se spremembe prvič uporabijo za volitve leta 2030.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je poudaril, da ni pomembna samo vsebina predloga, ampak tudi časovnica, saj se volilnega sistema ne spreminja leto dni pred volitvami. Delovanje volilnega sistema je za povprečnega volivca "zelo zapleteno vprašanje". Tudi če bi implementacijo sprememb zamaknili, bi po mnenju NSi-ja nastala zmeda. Ob tem je poudaril, da so v NSi-ju te spremembe predlagali že septembra 2022, zdaj pa se je za spremembe "iztekel čas".

Poslanec SDS-a Danijel Krivec je pritrdil stališču NSi-ja, da se leto dni pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja, "zato je takšen predlog povsem neresen". Pri sklicevanju na izid "neobveznega posvetovalnega referenduma" je opozoril, da je ta volivce spraševal le o uvedbi preferenčnega glasu, ne pa tudi o povečanju števila poslancev, ukinitvi volilnih okrajev in povečanju volilnih enot. Ob tem pa je spomnil, da so se volivci leta 1996 na zakonodajnem referendumu izrekli za dvokrožni večinski sistem, pa njihova volja še vedno ni uresničena.

Predlog za začetek sprememb so podprli v SD-ju, saj obstoječi sistem potrebuje spremembe. Menijo sicer, da je mogoče referendumsko voljo o uvedbi preferenčnega glasu uveljaviti tudi brez sprememb ustave, je dejala poslanka SD-ja Meira Hot.

Prav tako so predlog podprli v Levici, saj s tem spoštujejo voljo ljudi, ki jih kot poslanke in poslanci tudi zastopajo, je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar pa je predvsem glede na stališče Svobode ugotavljal, "da je ta predlog namenjen obračunavanju med strankami". A tudi argument na drugi strani, da se leto dni pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja, po njegovem mnenju ne zdrži. A spremembo volilnega sistema po njegovem mnenju vseeno potrebujemo, saj je trenutni sistem "spaček", zato so predlog nepovezani poslanci podprli.
Za začetek postopka sprememb ustave je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev. Vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj je sicer pred glasovanjem zahteval odmor za posvetovanje v poslanski skupini, postopka za začetek sprememb pa nato niso podprli.
Prav tako so proti začetku postopka sprememb ustave glasovali v SDS-u in nepovezani poslanec Dejan Kaloh.

Za so glasovali v koalicijskih poslanskih skupinah Svobode, SD-ja in štirje poslanci Levice, poslanska skupina nepovezanih poslancev in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Poslanec Levice Miha Kordiš je bil vzdržan.

Odločitev o razmejitvi zdravstva na eni od prihodnjih sej

Poslanci so potrdili več dopolnil koalicijskih poslancev k predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo. Ker so z dopolnili predrugačili več kot 10 odstotkov členov besedila predloga novele, bodo o njem dokončno odločali v okviru tretje obravnave, torej na eni od prihodnjih sej DZ-ja.

Poslanci so danes potrdili vsa dopolnila, ki so jih v DZ vložili poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Med drugim so tako spremenili člen, ki določa pogoje za pridobitev soglasja za delo javnega zdravstvenega delavca v drugi ustanovi. Dodali so obvezo vključevanja zdravstvenega delavca v akcijske programe za odpravo čakalnih dob. Prav tako delavci za pridobitev soglasja ne bi smeli zavrniti ponudbe delodajalca za zaposlitev za daljši delovni čas.

Natančneje so določili pravne podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas javnega zavoda z zdravstvenim delavcem ali sodelavcem, ki je sicer primarno zaposlen v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali pri zasebniku brez koncesije.

Poslanci so potrdili tudi predlog dopolnila k 2. členu novele, ki so ga vložili v SD-ju in rešuje položaj Železniškega zdravstvenega doma (ZD). Kot je pojasnil poslanec SD-ja Soniboj Knežak, ta ZD vse od ustanovitve deluje v okviru javne zdravstvene mreže in izpolnjuje vsa v predlogu novele predvidena merila za nadaljnjo vključitev. Ne izpolnjuje pa pogoja, da je njegov ustanovitelj država. Ustanovile so ga namreč državne Slovenske železnice.

"Železničarski ZD ima več kot 22.000 opredeljenih pacientov, ki bi v primeru nevključitve železničarskega ZD-ja med izvajalce javne zdravstvene službe morali iskati drugega osebnega zdravnika," je opozoril Knežak. Ker je bilo dopolnilo sprejeto, bo Železniški ZD ostal del javne mreže.

Poleg poslancev SD-ja so to dopolnilo podprli tudi poslanci SDS-a, NSi-ja in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati. Podprla sta ga tudi nepovezana poslanca Dejan Kaloh in Mojca Šetinc Pašek. Predlogu dopolnila SD-ja so nasprotovali poslanci Svobode in Levice.

Kljub dopisu ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pa so poslanci v predlogu novele ohranili določilo, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev. Koalicijski poslanci so neprofitnost koncesionarjev v predlog novele zakona vnesli že na matičnem zdravstvenem odboru, danes pa DZ o tem ni odločal.

Na kompleksnost predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti in procesa obravnave v DZ-ju kaže tudi to, da vsi dokumenti, v katerih so poslanci doslej predlagali spremembe ali dopolnitve besedila novele, skupaj štejejo skoraj 200 strani.

Poslanci so o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo, razpravljali na četrtkovi seji. Predlogu nasprotujejo v opoziciji, podpirajo pa ga v koaliciji, a glede vseh predvidenih ukrepov niso povsem enotni. Največ mnenj se je med drugim kresalo glede predvidene neprofitnosti koncesionarjev v zdravstvu.

Predlog novele bi javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.

Potrdili zakon o zelenih obveznicah

Poslanci so sprejeli tudi zakon o izvajanju evropske uredbe o obveznicah, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Uredba določa stroga merila za to, kaj se lahko šteje za evropsko zeleno obveznico. S tem se preprečuje zloraba oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, zbrana s prodajo teh obveznic, zares prispevajo k okoljski trajnosti.

"Uredba predstavlja korak v razvoju trajnostnega financiranja v EU-ju s postavitvijo jasnih in enotnih standardov. Za tovrstne obveznice se namreč spodbuja pregleden in odporen trg zelenih naložb. Te obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo," je v DZ-ju povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Zakon določa pristojne organe za izvajanje uredbe in nadzor nad njim, ureja opravljanje nadzora in določa nadzorne ukrepe in prekrške v povezavi z izvajanjem uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so v predlogu zakona zapisane Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.

Ti ne bodo preverjali, ali so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, dejansko okoljsko trajnostni. To nalogo bodo imeli neodvisni zunanji strokovnjaki. Vloga pristojnih nadzornih organov je predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj. Odločitev za izdajo evropskih zelenih obveznic je prostovoljna.

Andreja Živic iz Svobode je poudarila, da lahko pričakujemo več zelenih naložb. Predlog bodo po njenih besedah v poslanski skupini soglasno podprli. Podporo predlogu sta napovedala tudi Soniboj Knežak v imenu SD-ja in Milan Jakopovič v imenu Levice.

Franc Rosec iz SDS-a je povedal, da predlogu ne bodo nasprotovali. Tudi Jožef Horvat iz NSi-ja, ki je med drugim ocenil, da bi morali iskati več možnosti za zeleni prehod, je dejal, da predlogu ne bodo nasprotovali.

Zavrnjen predlog za odprtje arhiva o trgovini z orožjem od 1945 naprej

Poslanci DZ-ja so v drugi obravnavi predloga zakona o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem zavrnili dopolnilo SDS-a, po katerem bi javnosti odprli gradiva o trgovini z orožjem od leta 1945. Potrdili so več dopolnil Svobode, med drugim, da se rok za predajo arhivskega gradiva podaljšuje na štiri leta.

Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994 je v DZ sredi decembra lani vložila trojica poslancev Svobode s prvopodpisanim Martinom Premkom. Z njim so želeli omogočiti javnosti seznanitev z gradivom oziroma z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali.

A so zakon po številnih pripombah sredi marca na pristojnem odboru korenito spremenili, vključno z naslovom zakona. Tako med drugim ni več oznake nedovoljena trgovina, do katere so bili kritični tako v zakonodajnopravni službi DZ-ja kot tudi v opoziciji.

Od osamosvojitve Slovenije je minilo že več kot 30 let, a še danes ostaja neraziskano, kaj se je dogajalo z orožjem, ki je ostalo po osamosvojitveni vojni, je v sredni predstavitvi zakona v DZ-ju poudaril Premk. Po treh desetletjih je po mnenju Svobode čas, da se dokumenti o tem predajo Arhivu Republike Slovenije, menijo tudi, da imajo državljani pravico vedeti, kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno, v času osamosvojitve in po osamosvojitveni vojni, je poudaril Premk.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo zakonu napovedali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici, v opozicijskih SDS-u in NSi-ju pa so podporo pogojevali s sprejetjem dopolnila SDS-a, po katerem bi bili dostopni tudi dokumenti o trgovini z orožjem pred osamosvojitveno vojno.

V SDS-u se namreč zavzemajo, da se javnosti odpre vse gradivo, ki je starejše od 30 let, zato so predlagali dopolnilo, da postanejo javnosti dostopni tudi vsi dokumenti, ki jih predlagatelji niso našteli v predlogu zakona in ki se kakor koli nanašajo ali so v povezavi z nakupi orožja ali vojaške opreme od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994. A dopolnilo ni dobilo zadostne podpore. Za njegovo sprejetje je glasovalo 34 poslancev, proti pa 52.

So pa poslanci sprejeli več dopolnil Svobode, med drugim, da se rok za predajo arhivskega gradiva podaljšuje z osemnajstih mesecev na štiri leta, rok za pripravo pisnih navodil za odbiro arhivskega gradiva pa se podaljšuje na dve leti.

Državni zbor bo tretjo obravnavo oziroma glasovanje o predlogu zakona opravil na naslednji seji.

Predlog SDS-a za ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo končal zakonodajno pot

DZ je s 33 glasovi za, 52 proti in dvema vzdržanima sklenil, da predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim je SDS želel ukiniti načrtovani prispevek za dolgotrajno oskrbo in preprečiti dodatno obremenitev gospodarstva, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo je predlog razumelo kot politično nagajanje SDS-a.