Premier Robert Golob je napovedal, da bodo še ta mesec končani pogovori o tem, kako letos občinam kompenzirati konkretne podražitve oziroma stroške. Te je treba najprej ugotoviti, potem pa za njih zagotoviti sredstva. Kot je pojasnil, bo šlo za podoben princip, kot v primeru intervencij, denimo plazov.

Kot je dejal, letos ne bo dviga povprečnine. "Bo pa med pogajanji za proračun za prihodnje leto dovolj časa in prostora, da se predstavniki lokalnih oblasti in vlade usedemo ter naslovimo vprašanje povprečnin za prihodnje leto," je dejal Golob in dodal, da niso ničesar obljubljali. "Imamo pa iskren namen, da najdemo rešitve, s katerimi bomo na koncu vsi zadovoljni, najbolj pa naši ljudje, ki bodo od tega imeli največ," je poudaril.

Ajanović Hovnik: Nekatere občine verjetno prejmejo preveč, druge pa premalo

Podrobnosti je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Glede sofinanciranja vrtcev je povedala, da čakajo konkretne podatke občin, koliko so se jim povečali stroški zaradi dviga plač pomočnic vzgojiteljic. "Ko bomo te podatke prejeli, bomo videli, kako to lahko refundiramo," je dejala in dodala, da podobno velja tudi za druge stroške.

Pojasnila je, da se trenutno povprečnina, ki pomeni plačilo z zakonom določenih nalog, izračunava enako za vse občine. Vendar pa ugotavljajo, da nekatere občine verjetno prejmejo preveč, druge pa premalo denarja za naloge, ki jih opravljajo. Zato opravljajo preglede in zbirajo podatke o stroških dela in o storitvah, ki jih posamezne občine izvajajo in druge ne. Nato bodo predlagali način, kako to za letošnje leto kompenzirati.

V prihodnje pa nameravajo najti sistemsko rešitev, da bi občinam pravično pokrivali stroške, ki jim nastajajo. "Predvidevam, da bomo našli soglasje za prenovo formule kot take, kjer bomo ustrezno ponderirali razlike med občinami," je dejala ministrica. Kot primere je navedla, da nekatere občine nimajo javnih zavodov, nekatere pa imajo izrazito višje število javnih uslužbencev, nekatere imajo denimo malo prebivalcev, a veliko cest za pluženje in čiščenje.

Ob pogovorih o tem, da sistem financiranja občin ni pravičen in ga je treba nadgraditi, so veliko govorili tudi o prenovi plačnega sistema, saj ugotavljajo, da so plače funkcionarjev, tudi županov, izrazito prenizke. "Pri obeh zadevah se trenutno zelo dejavno dela tako v okviru skupin med državo in občinami kot na obeh straneh posebej," je zagotovila ministrica.

Poleg ministrice so zadovoljstvo s srečanjem izrazili predsedniki združenj občin in ga opisali kot dobrega ter konstruktivnega.

Župani s potekom pogovorov zadovoljni

Kot je poudaril predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič, so naredili velik korak naprej, zato se v prihodnje veseli boljšega komuniciranja. Strinjali so se, da nič o občinah brez občin, kar pomeni intenziviranje pogovorov, tako da se ne bi več dogajalo, da občine ne bi sodelovale pri pogovorih in bi bile na koncu zgolj postavljene pred dejstvo.

"Verjetno je bilo v zadnjem letu kdaj pa kdaj občutiti, da mogoče nismo na isti barki, ampak se mi zdi, da smo tudi z današnjim srečanjem pokazali, da je želja vseh nas tako na lokalni kot na državni ravni, da skušamo ustvarjati dobro, razvojno, napredno Slovenijo. Prav je, da s takšnimi dogodki, s takšno povezanostjo, kot smo je bili deležni danes, ne glede na to, ali smo bili zadovoljni z vsemi odgovori, nadaljujemo in skupaj obravnavamo vse izzive," je poudaril predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol.

Golob je napovedal, da se obetajo premiki tudi na področju razvojnih oziroma kohezijskih sredstev, saj je vlada v letu dni pripravila vse potrebno za začetek njihovega črpanja. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je župane seznanil s tem, da je vlada odpravila vse ovire za začetek črpanja 3,26 milijarde evrov iz nove finančne perspektive. "Uredbo, ki smo jo februarja sprejeli na vladi, smo oplemenitili z veliko poenostavitvami, tako da se bodo ta sredstva hitreje vrnila v občinske proračune," je zagotovil.

Združenje občin Slovenije kritično do predloga za omejitev županskih mandatov

V Združenju občin Slovenije so se v sporočilu za javnost odzvali tudi na zakonodajno pobudo Piratske stranke za omejitev županskih mandatov na dva zaporedna mandata. Menijo, da je omejevanje števila mandatov v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi načeli, volivci pa so tisti, ki odločajo, koga bi radi imeli za svojega predstavnika.

Omejevanje števila mandatov na področju lokalne samouprave je povsem nepotrebno, saj gre ravno zaradi kontinuitete vodenja občin za enega najbolj delujočih sistemov v državi, so prepričani. Opozorili so še, da število kandidatov, ki so pripravljeni kandidirati za župana iz mandata v mandat pada. Na zadnjih volitvah je bil v eni tretjini občin samo en kandidat pripravljen zasesti mesto župana.

Pri tem se sprašujejo, zakaj se želi omejiti število mandatov samo za županske funkcije, saj "imamo v državi tudi druge voljene funkcionarje z enakim mandatnim obdobjem in z manj odgovornostmi, kot jih imajo župani". Župan, ki dobro opravlja svoje delo, je na volitvah nagrajen z glasovi volivk in volivcev, ki mu zaupajo vodenje občine, zato menijo, da mandatov ni smiselno omejiti. "Če bodo poslanke in poslanci potrdili predlog zakona, se glede na situacijo zna zgoditi, da v kakšni občini sploh ne bo kandidata za župana. Mandat župana po ureditvi, ki velja v naši državi, traja zgolj štiri leta, zlasti večji projekti pa potrebujejo vsaj dva mandata za njihovo uresničitev," so še zapisali.

Da sta za izpeljavo konkretnih projektov največkrat potrebna več kot dva mandata, je na današnji novinarski konferenci po koncu srečanja med vlado in župani na Brdu pri Kranju poudaril tudi premier Golob. Meni, da na občinski oziroma na lokalni ravni omejitev števila mandatov ni smiselna. Zato je sam osebno, in verjame, da tudi stranka Svoboda, proti tem omejitvam ter jih, kot je zagotovil, ne bo podprl.

Proti zakonskim omejitvam mandatov se je kot nekdanji župan in kot član vlade izrazil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. "Sem za to, da se, tako kot se zdaj, mandati županov omejujejo z volitvami in naj jih omejujejo volivci," je dejal.

Piratska stranka: Omejitev zasleduje legitimen cilj splošne javne koristi

V Piratski stranki pa so v odzivu na stališče Združenja občin Slovenije zapisali, da lahko težavo s pomanjkanjem kandidatov neposredno povežejo ravno s preveliko akumulacijo moči obstoječih županov. "Iz mandata v mandat se število zainteresiranih kandidatov zmanjšuje ravno zato, ker morebitni protikandidati vedo, da imajo manjše možnosti za zmago in se za kandidaturo ne odločijo," so pojasnili.

Sorodna novica Pirati zbrali več kot 5000 podpisov za omejitev županskih mandatov

Z omejitvijo mandatov želijo po njihovih navedbah doseči povečanje volilne udeležbe in povečanje števila kompetentnih kandidatov na županskih volitvah. Zakonski predlog sicer, kot so navedli, res predstavlja poseg v pasivno volilno pravico, torej pravico do kandidiranja, "a ta poseg je utemeljen in ni čezmeren". "Z ustavnega vidika gre za upravičen poseg, ki zasleduje legitimen cilj splošne javne koristi," so poudarili.

Ob tem so navedli, da želijo z omejitvijo mandatov zmanjšati tudi obseg samovoljnosti posameznih županov in vodstev občin. Zaradi praktično neobstoječega sistema razmejevanja vej oblasti na lokalni ravni namreč številne občine po njihovih navedbah ne posedujejo notranjih mehanizmov, skozi katere bi se lahko samoomejevalo sporne prakse, ki se jih je v zgodovini lokalne samouprave nabralo kar veliko.

"Govoriti o občinah kot o 'najbolje delujočem sistemu v državi' je zavajajoče in propagandistično. Združenje ne razpolaga z nikakršnimi kredibilnimi podatki, s katerimi bi trditve, da delujejo bolje kot drugi javni sistemi, podkrepilo," so še navedli v Piratski stranki.

Na pomanjkanje županskih kandidatov v nekaterih manjših občinah opozarjajo tudi v Stranki mladih – Zeleni Evrope, kjer zakonodajno pobudo načeloma podpirajo. Predlagajo, da omejitev velja zgolj v občinah, kjer o županu in občinskem svetu odloča nad 20.000 volilnih upravičencev, na manjše občine, kjer je volilnih upravičencev manj, pa naj se omejitev ne nanaša.

Skupina državnih svetnikov pobudo označuje za "populistični predlog"

Pobudi Piratske stranke o zakonski omejitvi števila zaporednih mandatov županj in županov nasprotuje tudi interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta, ki se pridružuje stališču Skupnosti občin Slovenije. Pobudo stranke so označili za "populistični predlog zunajparlamentarne stranke, ki si tako skuša pridobiti medijsko pozornost".

Prepričani so, da se pobuda razume kot pobuda nekoga, ki ne pozna ustroja delovanja lokalne samouprave. Hkrati so opozorili, da tovrstnega omejevanja števila zaporednih županskih mandatov večina primerljivih tujih pravnih ureditev ne pozna, če pa je že uveljavljena drugačna pravna ureditev lokalne samouprave, pa je hkrati z omejitvijo števila županskih mandatov določeno daljše obdobje trajanja mandata.

Župani so, poleg predsednika republike, edini funkcionarji, ki jih volivci izvolijo neposredno na demokratičnih volitvah in po sistemu absolutne večine, kar pomeni, da so izvoljeni v primeru večinske podpore volivcev, še poudarjajo. Menijo, da je pobuda zato poseg v aktivno volilno pravico in pasivno volilno pravico prebivalcev.

V Piratski stranki so prejšnji teden pojasnili, da so do izteka roka za zbiranje podpisov v podporo zakonodajni pobudi za omejitev županskih mandatov zbrali več kot 5000 podpisov. Ob tem so napovedali, da bodo podpise in predlog zakona v državni zbor vložili v dveh tednih, saj jim upravne enote še niso izročile vseh elektronskih podpisov.