S premierjem Robertom Golobom se je v Odmevih pogovarjala Manica Janežič Ambrožič.

Danes se je sešel sekretariat sveta za nacionalno varnost, načrtujete morda sestanek sveta tudi v razširjeni sestavi?

Današnja sestava je bila reprezentativna, prisotna so bila vsa ministrstva. Glavni vzrok je bil širjenje terorističnih dejanj v naši okolici. Želimo narediti vse, kar se da, da bi delovali preventivno, da se kaj takega pri nas ne bi zgodilo in da smo pozorni na kakršne koli odklone v družbi.

O mednarodnih razmerah bova govorila v nadaljevanju. Posvetiva se Sloveniji. Odmevajo sumi o koruptivnih dejanjih, tokrat na Darsu. V zadnjih mesecih o tem slišimo zelo veliko. Danes ste prejeli pismo Joca Pečečnika, v katerem je zapisal: "Na vsakem koraku smo priča koruptivnim dejanjem, ki se dogajajo predvsem v državnih podjetjih in agencijah, v katerih se zapravljajo ogromne količine denarja."

Obtožbe o korupciji kar tako, ko so v isti malhi celotni javni sektor in zraven še javna podjetja, so zelo pavšalne. Podatek najbolj pristojne mednarodne institucije, ki meri, kolikšna je korupcija v posameznih državah, kaže, da je Slovenija v letu 2024 napredovala in pridobila točke, ki kažejo, da se korupcija zmanjšuje. V letu 2024 smo dosegli raven iz leta 2020, torej pred nastopom vlade Janeza Janše, ko je na indeksu koruptivnosti Slovenija zelo padla. Trendi jasno kažejo, da smo na pravi poti. Predvsem pa morajo to ustrezno nasloviti pristojne institucije. Verjamem, da so primer Darsa začele razčiščevati tudi pristojne institucije. Želim si, da bodo pravosodni mlini zdaj mleli hitro in učinkovito.

V zadnjih dneh sta potekala dva protivladna protesta, vsak z drugega političnega pola, vsi opozarjajo na korupcijo. A slišali smo tudi druge težave, ki pestijo ljudi: stanovanjska problematika, revščina, davki, zdravstvo. To so reforme, ki ste jih napovedovali. Eden od protestnikov je dejal: "Veliko so obljubljali, a malo storili." Kje so reforme leto dni pred volitvami?

Shoda, o katerih govorite, sta dva tipična predvolilna shoda. Očitno se je začela predvolilna kampanja. Na eni strani je Janez Janša in skrajna desnica, na drugi strani skrajna levica. To je popolnoma legitimno, živimo v svobodi. Prva naša obljuba državljanom je bila, da bodo lahko živeli v odprti družbi, kjer bo lahko vsak povedal svoje mnenje. Hkrati pa vsi podatki mednarodnih institucij kažejo, da je Slovenija v resnici otok stabilnosti z neizmerno dobrimi kazalniki. Korupcija, kot sem omenil, glede na podatke mednarodnih institucij pada. Gospodarska rast je visoko nad povprečjem EU-ja.

53 odstotkov ljudi je kritičnih do vaše vlade.

Ne gre za to, kdo je kritičen, ker so to ankete. Glavna in edina anketa so volitve. Do tja je še leto dni. V tem času bomo končali reforme, ki pa potrebujejo svoj čas in so tik pred iztekom. Prva, plačna reforma, je končana. Druga, zdravstvena, je v parlamentu, ko se bodo marca dokončno potrjevali zakoni, ko bodo naredili tisto, česar si nihče ni upal, razmejili bodo javno zdravstvo od zasebnega. S tem bomo okrepili javni zdravstveni sistem in preprečili njegovo privatizacijo, mi smo prva vlada, ki si je to upala. To bo storjeno to pomlad, sledila bo pokojninska reforma. Tudi na področju stanovanjske politike smo prvi, ki smo sprejeli sistemsko ureditev in za to namenili vsako leto 100 milijonov evrov, kar bo v desetih letih milijarda evrov. Nobena vlada ni razmišljala tako velikopotezno kot naša. Na volitvah prihodnje leto bodo rezultati teh reform vidni.

Omenili ste stanovanjsko politiko. Cene stanovanj so v zadnjih letih narasle za 62 odstotkov, 40 odstotkov so se dvignile plače. Leta 2023 ste obljubili 3000 stanovanj, kje so ta stanovanja, kakšen je načrt?

Bom ponovil, do leta 2030 se bo začela gradnja 20 tisočih stanovanj. To je bila predvolilna obljuba. Do konca tega mandata pa se bo začela gradnja 5000 stanovanj. Še vedno stojimo za tem načrtom. Ponavljam, čez 12 mesecev bomo morali priti pred ljudi na volitve in povedati, kaj smo realizirali. Danes smo imeli sestanek na vladi v razširjeni obliki vseh ministrstev in stanovanjskih skladov, vseh tistih, ki bodo v imenu države gradili stanovanja. Cilj je še vedno isti, napredujemo, a ljudje tega še ne morejo videti.

Napovedali ste davek na nepremičnine, boste vztrajali pri njem in pri izhodiščih, kot je 1,45-odstotna davčna stopnja?

Izhodišča za davek na premoženje smo dali v javno razpravo. Dobili smo cel kup različnih, nekaterih zelo tehtnih pripomb. Na primer, da moramo paziti, da ne bi izvzeli luksuznih nepremičnin, da ne bi nekoga, ki ima dve majhni nepremičnini, obremenili bolj kot nekoga, ki ima zelo drago nepremičnino. Zdaj so te pripombe v strokovni analizi. V 14 dneh pričakujem odziv strokovnjakov in dopolnjena izhodišča. Potem se bomo odločili, kako naprej.

Razmišljate, da bi ta predlog davka umaknili?

V tem trenutku še ne, ker čakamo na odgovor stroke.

Še ena prelomljena obljuba: napovedali ste progresivno obračunavanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo po novem 37,17 evra. Kdaj bodo bogatejši plačevali več in revnejši manj?

Bogatejši skozi prispevne stopnje že zdaj plačujejo bistveno več. Ne gre za prelomljeno obljubo, naša obljuba je bila, da bomo ukinili dopolnilno zavarovanje. Nadomestili smo ga z obveznim zdravstvenim prispevkom, zdaj pa se ukvarjamo s tem, kolikšen bo v naslednjem obdobju. Že ko smo ukinili dopolnilno zavarovanje, je bil ta prispevek, ki so ga ljudje plačevali mesečno, 35 evrov, tak je ostal do letošnjega marca, ko se bo dvignil za dva evra, v dveh letih. Če vlada ne bi v to posegla z zakonom in izločila zasebnih zavarovalnic, bi bil ta prispevek 50 evrov že pred dvema letoma, kar pomeni 15 evrov prihranka vsak mesec na državljana, zato ker smo iz tega posla umaknili zasebne zavarovalnice. Ko bo čas volitev, bomo te stvari, ki so že narejene, z velikim veseljem znova prikazali.

Kdaj bo obremenitev progresivna?

O tem se danes ne pogovarjamo, ker to ni najpomembnejša stvar.

Boste prisluhnili predlogom GZS-ja po razbremenitvi plač, samodejnem usklajevanju dohodninske lestvice in olajšav, razbremenitvi nagrad za poslovno uspešnost, odlogu prispevka za dolgotrajno oskrbo za eno leto? Gospodarstvo tarna tudi zaradi višjih cen omrežnine, v nezavidljivem položaju je tudi zato, ker ameriški predsednik Donald Trump napoveduje carine, ki bodo močno obremenile nemško avtomobilsko industrijo, kar ni dobra novica za Slovenijo. Kaj jim odgovarjate?

Gospodarstvo tarna, odkar smo prišli na vlado. Kljub temu so rezultati gospodarstva ne samo stabilni in dobri, zavidajo nam jih po celotni Evropi. Avstrija je v recesiji, Nemčija je v recesiji, že dve leti. Slovenija je po gospodarski rasti že dve leti nad povprečjem, dobički podjetij so rekordni. Še nikoli do zdaj ni imelo gospodarstvo takih dobičkov, kot jih ima v mandatu te vlade, pa kljub temu tarnajo. Sprejeli smo npr. olajšavo za zaposlovanje mladih do 29. leta, a se je to prezrlo. Sprejeli smo olajšave za vračanje možganov iz tujine, a se to prezre. Vemo, da prihajajo hudi časi zaradi zunanjih okoliščin, zato smo zastavili program skrajšanega delovnega časa, s katerim bomo lahko premostili npr. upad naročil iz tujine.

Vedeti pa moramo, da v tem trenutku poteka ekonomsko-socialni dialog, ki je v sklepni fazi pogajanj o pokojninski reformi. Zato vse, kar v tem času prihaja s strani gospodarstva, razumem kot pogajalsko taktiko. Kdor se spomni zadnjih tednov pred podpisom sindikatov pod plačno reformo, ve, da je bilo tudi takrat v medijih veliko rožljanj sindikatov s stavkami. Na koncu pa so podpisali vsi, gre za pogajalsko taktiko. Včasih človek nasede in verjame v vse, kar je izrečeno, včasih pa ve, da nekaj govorijo za javnost, medtem pa v ozadju potekajo resni pogovori o tem, kako se uskladiti, da bomo pokojninsko reformo podprli vsi trije socialni partnerji.

Največja opozicijska stranka je začela zbirati podpise za nov referendum. Napovedujejo tretjo zmago v kratkem političnem obdobju, bi lahko rekli, da bo to lakmusov papir za vašo vlado.

Lepo vas prosim. Stranka SDS je v predvolilni kampanji, zato tudi napoved referenduma. Upam, da se vsi zavedamo, da bo referendum sprožen zato, da ne bi nekaj zaslužnih kulturnikov prejelo državnega priznanja tudi v obliki višje pokojnine, kar predstavlja letni strošek nekaj deset tisoč evrov. Na drugi strani pa je referendum za štiri ali pet milijonov evrov, s katerim bi poskušali preprečiti, da bi nekaj zaslužnih kulturnikov vseh barv prejemalo nekoliko višjo pokojnino. To je popolnoma neresno politikantstvo.

Kakšne so razmere v koaliciji? Včasih se zdi, da koalicija ne deluje več in da so v vladi tri stranke, ki že tekmujejo za glasove na prihodnjih volitvah?

Ker živimo v demokraciji, je prav, da se vsaka stranka pozicionira v skladu s pričakovanji svojih volivcev. Rad pa bi poudaril, kar me sprašujete že dve leti, ta koalicija je trdna in stabilna. Danes smo imeli sestanek vodij in skupaj smo ugotovili, ne samo da smo trdni in bomo dočakali skupaj konec mandata, ampak da v resnici ni nekih velikih razhajanj med nami, zaradi katerih bi imeli vidne težave. Zdi pa se mi povsem demokratično in pričakovano, da imamo na različne točke različne poglede.

Včeraj ste se udeležili drugega sestanka evropskih voditeljev. Kaj ste sklenili, kako je potekal sestanek? Nekaj je včeraj tukaj že povedal vaš svetovalec za zunanjo politiko, ampak kakšni so bili vaši vtisi?

Dejstvo je, da se pomembno spreminjajo razmerja na mednarodni sceni z zadnjimi pobudami iz Združenih držav Amerike. Evropa bo morala temeljito premisliti svoj položaj, kako se ne samo pozicionirati, ampak katere stvari so tiste, ki jih lahko naredi sama. Najprej zato, da bo potem lahko tudi ustrezno na mednarodni sceni zastopala prave interese, v tem primeru evropske. To je bilo tudi moje osnovno sporočilo. Raje kot da se ukvarjamo s tem, kaj počnejo drugi, se ukvarjajmo s tem, kaj lahko naredimo mi sami. In naredimo premalo. Evropa je naredila v zadnjih dveh letih premalo, da bi zgradila svoje obrambne kapacitete. Pa ne govorimo samo o izdatkih.

To ste včeraj zapisali. Torej moč Evrope je v njeni enotnosti, Evropa se mora čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije. Smo konec februarja 2025, Trump je svoje povedal in mi zdaj ugotavljamo, da se moramo usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti industrije. Zdi se, da je Evropa zamudila kar nekaj mesecev in kar nekaj časa.

Mogoče je zamudila več let. O tem je govorila že Angela Merkel davnega leta 2017. Ne gre za to, kaj je bilo zamujeno. Govorim o tem, kaj je tisto, kar lahko naredimo sami. Ne nazadnje predsednik ZDA ne bo tukaj samo en mesec, ampak bo najverjetneje ostal do konca mandata, kar pomeni, da nikoli ni nič prepozno, če veš, kaj počneš. Pa namenoma bom zdaj povedal, kaj je bila še moja intervencija. Moja intervencija je bila dvojna. Prvič, ukvarjajmo se s tem, kar moramo narediti mi, ne s tem, kaj govorijo drugi. Drugič, izkoristimo vsako priložnost, da pridemo do premirja v Ukrajini. Po tem stališču sem se precej razlikoval od evropskih kolegov, ki ne vidijo potrebe po tem, da bi pritiskali na doseg premirja. Sam pa mislim, da je premirje prvi korak za to, da bomo na poti do miru.

Zdi se, da Francija prevzema pobudo evropske zunanje politike. Drži?

Na neki način, posebej v evroatlantskih odnosih, da, sicer pa ne.

Zakaj Costa ne skliče evropskega sveta? 20. marca naj bi se sešli. Zakaj ne takoj zdaj?

Evropski svet je organ, v katerem je vseh 27 voditeljev evropskih članic in tam se odloča s soglasjem o konkretnih sklepih. S predsednikom Costo sem se v tem času trikrat pogovarjal po telefonu in sem trikrat govoril o tem. Tudi pobudo smo dali za sklic izrednega vrha. On pravi: sklical ga bom takoj, ko bodo nastopile nove okoliščine, ki jih bomo lahko potrdili. Po domače, ko bodo pripravljeni novi sklepi, ki jih bomo lahko potrdili. Včeraj se je zgodilo točno to, da se bo pripravil načrt, načrt ukrepanja Evropske unije. Pobudo je dala včeraj Finska, zdaj bo ta načrt verjetno v roku enega tedna pripravljen in potem bo najverjetneje tudi Antonio Costa sklical svet, kjer bomo o tem načrtu tudi razpravljali. Pomembno je, da svet ne more razpravljati kar tako ad hoc, temveč na podlagi konkretnih sklepov, ki jih potem tudi potrdimo.

Torej, omenili ste izdatke za obrambo oziroma to, da mora Evropa storiti več. Trump pričakuje pet odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je verjetno precej nerealno pričakovanje. Približno takšen odstotek oziroma nekoliko manj za obrambo daje Poljska v tem trenutku. Poglejmo slovenske številke, letos naj bi za obrambo namenili dober odstotek in pol, lani nekoliko manj, do leta 2030 naj bi prišli na dva odstotka. Ali vi po teh spremembah, ki so se zdaj zgodile v svetu, razmišljate o tem, da bi bilo treba do tega odstotka za obrambo priti prej?

Ne gre za to, kaj jaz razmišljam, ampak kaj je politična realnost. Politična realnost je, da se bodo stroški in izdatki za obrambo v prihodnjih letih izrazito povečali v celotni Evropi in tudi med vsemi članicami zveze Nato, pa tudi med nevtralnimi državami. Žal je to dejstvo. Danes si zatiskati pred tem oči ni realno. Tisto, za kar moram jaz poskrbeti kot predsednik vlade, je, da če se bodo že povišali obrambni izdatki, da bodo ti izdatki dobro naloženi. Najboljša naložba je lastna industrija, druga najboljša naložba je tako imenovana dvojna uporaba. V Sloveniji smo že začeli – pod mojo vlado – v tem letu, še pred vsem tem s konkretnim načrtom, kako bomo velik del obrambnih izdatkov uporabili za dvojno rabo v zdravstvenem sistemu, v logistiki in celo v znanosti ter raziskavah. In ti programi danes že potekajo. Ni vsak izdatek samo nakup orožja v tujini, mi lahko te izdatke bistveno učinkoviteje naložimo doma in ti programi že potekajo.

Govorite o nakupu orožja v tujini. Koliko bo stala ena patria?

Ne vem, ker tudi ta posel še ni sklenjen in je to vprašanje popolnoma pri Patrii. A ker ste me že izzvali. Tisto, kar je ključno, za kar moramo poskrbeti pri nabavi bojnih vozil, je – če bo to res Patria, ker tako se zdaj zdi –, da ne bo v ničemer podobna Patrii izpred 15 let. To pomeni, da ne bo nobenih posrednikov, nobenega razpisa, temveč neposreden posel med ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in ministrstvom za obrambo, v tem primeru Finske. Na ta način – ker bo to posel med dvema ministrstvoma – se bomo izognili tako posrednikom, sumom o korupciji in tudi cena, ki bo dosežena, bo primerljiva s cenami, ki jih dosegajo druge vojske.

In kaj bomo torej dobili za teh 700 milijonov evrov? Kaj lahko pričakujemo?

Slovenska vojska ima v svojih razvojnih načrtih, ki so potrjeni v parlamentu in že dalj časa čakajo na uresničitev, zadano, da bo imela tako imenovana dva bojna bataljona. Bojno skupino. Oklepno. Za opremo te oklepne skupine je pač treba nabaviti toliko in toliko bojnih vozil. To ni stvar, ki se bo nabavljala v enem letu, to je program izgradnje do leta 2030 in temu se bo sledilo. Ampak opozarjam! Ti načrti so stari že več … v bistvu več kot desetletje. Prišli bodo novi načrti, ker se je žal na bojišču v Ukrajini pokazalo, da so danes potrebe obrambe popolnoma drugačne od konvencionalnega načina vojskovanja, ki si ga mogoče predstavljamo, in tudi naložbe v vojaško opremo bodo morale biti drugačne. To, kar počne Slovenija danes, ko stavi na znanje, na razvoj obrambe proti brezpilotnim letalnikom, na razvoj protiletalske obrambe in na razvoj kibernetske varnosti ter umetne inteligence, ta področja bodo tista, ki bodo dobila bistveno večjo pozornost v prihodnje.

Ameriški predsednik je jasno napovedal, da od Evrope pričakuje, da bo skrbela za mir v Ukrajini po podpisu mirovnega sporazuma. Ruski zunanji minister pa je včeraj jasno povedal, da Rusija ne bo tolerirala Natovih zastav ali zastav Evropske unije v Ukrajini. Torej boste poslali slovenske vojake na misijo v Ukrajino ali ne? Razmišljate o tem, so kakšni načrti že v delu ali ne? Da pojasnim, francoski predsednik Macron je danes že napovedal, da francoski vojaki ne bodo šli v Ukrajino, medtem ko je britanski premier dejal, da je Združeno kraljestvo pripravljeno poslati vojake v Ukrajino.

Vse te špekulacije so popolnoma preuranjene in v resnici samo vnašajo nemir med ljudi. V Sloveniji ne poteka nobena razprava, noben razmislek, še manj odločanje o tem, da bi Slovenska vojska kakor koli sodelovala v Ukrajini. Če pa me vprašate za osebno mnenje, mislim, da je edini način, da dejansko lahko pride do učinkovite mirovniške misije, lahko le pod okriljem Združenih narodov. Če bi Združeni narodi prevzeli skrb za potek miru v Ukrajini, v tem primeru mislim, da bi bilo od Slovenije modro, da razmisli, ali bi bila zraven. Poudarjam, Združeni narodi – in nihče drug.

Končala bom z mislijo enega od slovenskih diplomatov. Izjemno izkušenega diplomata, ki je včeraj dejal, da nikoli ni pričakoval, da bo v svojem življenju živel v tako nevarnem času. Se strinjate s takšno ugotovitvijo?

Časi so res nevarni in žal zaradi zelo nenavadnih potez nekaterih akterjev postajajo tudi nepredvidljivi. Slovenija se mora kot trezna in stabilna država znati ustrezno pozicionirati. Za to si prizadevamo in tisto, kar želim sporočiti, je, da je v tem trenutku najpomembneje ohraniti mirno kri in razmišljati dolgoročno. Ne se odzivati na vsako izjavo vsakega od akterjev.

Hvala za pojasnila in obisk v studiu.

Hvala.