"V Sloveniji imamo po podatkih OECD-ja nadpovprečno obdavčene plače, v Sloveniji 43,6 odstotka, medtem ko je povprečje OECD-ja 34,6 odstotka. /…/ Kakšno davčno politiko lahko pričakujemo v mandatu vaše vlade – lahko pričakujemo višje ali nižje obdavčitve?" je premierja prvi vprašal Jernej Vrtovec (NSi).

"Primarna naloga vlade in DZ-ja je, da ustvari okolje, v katerem bodo prebivalci Slovenije želeli živeti in bodo dobro živeli. A okolje niso samo davki, ravno stopnja prispevkov in kako porabljamo denar, ki se zbere – to je ključ do tega okolja. V Sloveniji je kakovost življenja v primerjavi s soseščino na marsikaterem področju bistveno višja ravno zaradi socialne in solidarne države. Ravno prispevki so tisti, ki nas po mednarodnih lestvicah uvrščajo med države z najvišjimi prispevki," je odgovoril premier Robert Golob.

Glede davčne reforme je napovedal, da bo celotno prihodnje leto namenjeno široki javni obravnavi tega, kakšno davčno politiko si želimo v Sloveniji. "Povedali smo, da bomo zmanjševali prispevne stopnje, davčne stopnje iz dela, in povečevali davčne stopnje iz premoženja," je nadaljeval Golob in dodal, da govori o vsem premoženju, ne zgolj o nepremičninah, sploh pa ne "o prvi nepremičnini, ker je to v Sloveniji specifika, ki jo bodo upoštevali".

Golob: Tisti, ki imamo več, moramo tudi plačati več

Za prihajajočo zimo, tako Golob, so v vladi sledili cilju, da v krizi prednostno najšibkejšim pomagajo s čim več ukrepi. "Najbolj smo razbremenili večino ljudi, žal večina ljudi nima povprečne plače, ampak je pod povprečjem. V Sloveniji dve tretjini zaposlenih prejemata manj od povprečne plače, naši ukrepi so bili primarno usmerjeni, da ti dve tretjini razbremenimo. Zakaj? V času krize ni čas za to, da tisti, ki imamo več, plačujemo manj, v času krize je čas za to, da tisti, ki imamo več, tudi plačamo več, od tega principa ne bom nikoli odstopil," je bil jasen.

Ko bo kriza mimo, po njegovih besedah lahko z davčno politiko pristopimo tudi k stimuliranju vseh oblik dela, predvsem nagrajevanja. "Ideje o tem, da bi vpeljali višje stopnje regresa, neobdavčene božičnice ipd., a vsaka od teh sprememb bo šla skozi Ekonomsko-socialni svet, temeljito jo bomo predebatirali tako z delodajalci kot delojemalci," je dodal.

Po njegovih besedah je bilo pri točki o normiranih zavezancih na Ekonomsko-socialnem svetu doseženo popolno soglasje. "Tako delodajalci kot delojemalci so bili tisti, ki so vztrajali, da se izenači položaj zaposlenih prek espeja, prek normiranih espejev, in pa zaposlenih v gospodarstvu," je dodal in pristavil, da davčno okolje v Sloveniji res ni optimalno, a to je "plod zadnjih 20 let različnih ukrepov".

"Vedno bomo imeli primarno v mislih večino ljudi, večino zaposlenih, in ukrepi, ki so dobri za dve tretjini ljudi, morajo imeti prednost, ne morejo imeti prednosti ukrepi, ki so dobri za dva ali pet odstotkov ljudi," je sklenil premier in dodal, da vlada od omenjene prioritete ne bo odstopala.

Golob: Težav energetike davki ne morejo kompenzirati

Glede odnosa koalicija do gospodarstva je predsednik vlade povedal, da se s predstavniki gospodarstva veliko pogovarjajo, na dnevnem redu vsake seje vlade je, kako pomagati podjetjem v tej krizi. Podobno velja za razprave na ravni EU-ja. Davčni ukrepi v tem pogledu na evropski ravni niso omenjani, je rekel Golob. Težave, ki izhajajo iz energetike, so namreč po njegovih pojasnilih tako velike, da jih davki ne morejo kompenzirati.

Zato se članice EU-ja ukvarjajo predvsem s tem, kako zagotoviti stabilne cene energije za podjetja in kako državam omogočiti, da te cene na vzdržnih ravneh ohranjajo s čim nižjimi javnofinančnimi stroški. Zadnji dogovori na vrhu EU-ja prek padca cen plina in tudi elektrike hitro znižujejo potencialne proračunske stroške za ta namen, je ugotavljal.

Druga smer ukrepanja pa je, kako s prehodnimi ukrepi na trgu dela ohranjati zaposlenost ob negativnih učinkih visokih cen energije ali pomanjkanja povpraševanja na proizvodnjo.

Za 4,5 odstotka višje pokojnine in minimalna plača

"Že nekaj časa so izpolnjeni pogoji za medletno uskladitev pokojnin, kdaj se bo to zgodilo? V kakšni višini in kaj bo z letnim dodatkom?" je premierja vprašal poslanec Zvonko Černač (SDS) in dodal, da bi bilo pošteno, če bi uporabili enak princip kot za javni sektor.

"Junija, ko smo prevzeli vlado je bila inflacija 10,4 odstotka, julija se je dvignila na 11 odstotkov in septembra padla pod 10 odstotkov, kar pomeni, da je inflacija v upadanju," je odvrnil Golob in dodal, da so za spopadanje z inflacijo uvedli dvojne ukrepe, in sicer regulacijo cen energentov ter sledenje cenam hrane. "Ravno zato, ker smo uvedli primerjalnik cen, se je cena osnovne košarice v času enega meseca znižala za 15 odstotkov," je poudaril Golob in dodal, da bodo s tem pristopom zagotovo nadaljevali in košarico razširili še na več živil.

Glede ukrepov na področju energetike pa je dejal, da je vlada znižala DDV. "Seveda, se da vsako stvar zmanjšati še bolj, a cene elektrike za končnega odjemalca danes v Sloveniji so med najnižjimi v Evropi, to pomeni, da je treba pogledati končne cene, vidi se, da smo med zadnjimi 20 odstotki, zato tudi inflacija pada," je nadaljeval Golob in pristavil, da bi brez omenjenih ukrepov "inflacija ne bi bila pod 10 odstotki, pač pa po uradnih podatkih Umarja 12 odstotkov in več".

Golob: Inflacija je za vse enaka

"Javni sektor je dobil uskladitev z inflacijo, za katero govorimo, da je 10 odstotkov, na ravni 4,5 odstotka. Res je, tudi upokojenci bodo to dobili. Vprašali ste me, kdaj? V četrtek. Zakon je že pripravljen in v vladni proceduri," je odgovoril poslancu, da bo vlada v četrtek sprejela zakon za 4,5-odstotno redno uskladitev pokojnin, enak predlog za dvig minimalne plače pa bodo podali tudi na Ekonomsko-socialni svet.

"Vse naenkrat bomo pokrili na enak način, vse skupine si zaslužijo enak tretma, vpeljali bomo, kar do zdaj nobeni vladi ni uspelo, da bomo vse skupine nagovarjali istočasno, ne pa vsake posebej vsaka dva meseca, inflacija je za vse enaka," je sklenil Golob.

Golob: Helikopterski denar je neučinkovit

V povezavi s ciljnimi ukrepi za najranljivejše skupine je spomnil, da so letos za ciljne ukrepe za najranljivejše namenili več kot 100 milijonov evrov. "To je edini pravi princip in tega se poslužujejo povsod po Evropi. Nihče v Evropi ne meče več helikopterskega denarja, ker je to neučinkovito," je dejal.

Draginja in zavržena hrana

Vprašanje o hrani je na premierja naslovila poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi). Kot je poudarila, ogromne količine neoporečne hrane ostanejo neporabljene, kar kažejo tudi statistični podatki. Letno namreč v državi zavržemo 143.000 ton hrane oz. 68 kilogramov na prebivalca, je opozorila.

Naštela je nekaj projektov, ki delujejo na področju preprečevanja zavržene hrane, a organizacije, ki jih izvajajo, po njenih besedah potrebujejo sistemsko pomoč vlade, saj delajo s prostovoljci. Računajo na pomoč ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi subvencioniranje javnih del podaljšali za štiri leta, je dejala. Humanitarne organizacije, ki pomagajo pri teh projektih, pa potrebujejo sistemsko pomoč za financiranje materialnih stroškov, je dodala.

Po Golobovih besedah je hrana ena osrednjih točk, ki se je bo vlada lotila v prihodnje. Kot je dodal, se že pripravlja akcijski načrt, ki bo imel 10 konkretnih področij ukrepanja. Premier razume potrebo, da bi bilo treba najti način in sredstva, kako bi lahko nekatere projekte podprli, je pa podvomil, da so javna dela najustreznejši instrument. "Najti ustrezen mehanizem, s katerimi bi take ukrepe v tej zimi podprli ... sem si zapomnil in bom dal pobudo, da se tak instrument najde," je odvrnil.

V premierjevem kabinetu so sicer sprožili več delovnih skupin na področju hrane, ki ima, kot je dejal, bistveno večji vpliv na družbo, kot si morda včasih predstavljamo. "Ima vpliv tudi na naš etični odnos do živali. Hrana ima tudi izrazit vpliv na blaginjo prebivalcev, pa tudi ogromen ogljični odtis," je naštel.

"V kratkem bomo pripravili zemljevid izrabe tal in vode z vidika tega, koliko hrane danes pridelamo s tem, kar imamo na razpolago, in koliko več bi je lahko oz. koliko bolj samozadostni bi bili, če bi imeli drugačen pristop do izrabe tal in vode," je napovedal.

Reševanje stanovanjske problematike

Poslanca Damijana Zrima (SD) pa je zanimalo reševanje stanovanjske problematike, kar je, kot je spomnil, tudi ena prednostnih nalog, opredeljenih v koalicijski pogodbi.

"To vprašanje je zagotovo eno pomembnejših sistemskih vprašanj," se je strinjal Golob. A kot je dodal, sta primarni cilj vlade letos dve področji – zdravstvo in draginja. "To ne pomeni, da na preostalih ne delamo, so pa sistemske reforme predvidene za 2023," je dejal.

Po premierjevih besedah je "manjši hendikep", zakaj stanovanjska politika ne bi dobila pravega zagona, tudi zablokiran zakon o vladi, ki je predvideval, da se to področje prenese na svoje ministrstvo. "Čakamo, da bo vlada reorganizirana na način, da bo stanovanjska politika dejansko dobila pravo mesto," je poudaril.

"To ni izgovor. Dejavnosti se izvajajo. Stanovanjski sklad je letos naredil razpis za približno 1000 neprofitnih stanovanj po različnih regijah, za kar je namenil 60 milijonov evrov. Hkrati je pridobil dodatnih 70 milijonov evrov za še 1000 stanovanj od mednarodnih bank," je dejal. Kot je dodal, gre za ustaljene dejavnosti, ki potekajo nemoteno.

"Če pa želimo pravo reformo, pa se moramo reorganizirati in drugo leto stvari zastaviti sistemsko. Vem, da pogovori potekajo. Pričakujem, da bomo verjetno še novembra razkrili strategijo, kako bomo pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj," je napovedal.

Ta zgodba je po Golobovih besedah povezana tako z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot s Slovenskim državnim holdingom. "Povezana je s tem, da se bodo vsa zemljišča, ki jih ima DUTB danes na razpolago, namenila točno temu. To ne pomeni, da se bodo nujno prenašala na državo ali stanovanjski sklad, namenjena pa bodo temu," je bil jasen.

Po njegovih besedah se ustanavlja sklad, ki predvideva, da bodo z zemljišči razpolagali kot s stvarnimi vložki. "Da bomo povečali potencial kreditiranja in zadolževanja za te projekte in zmanjšali pritisk na proračunska sredstva," je pojasnil.

Mesec: Skrajšani delovni čas in čakanje na delo

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je v odgovoru na poslansko vprašanje Soniboja Knežaka (SD) o ukrepih zoper energetsko krizo in morebitna odpuščanja poudaril, da ne bodo dopustili, da kolektivi razpadejo, zato pripravljajo dve shemi – stalno shemo skrajšanega delovnega časa in začasno shemo čakanja na delo.

V povezavi s prvo je pojasnil, da se še pogovarjajo, na kaj vse jo bodo vezali. "Ta shema mora biti vezana na vsakršne izredne okoliščine, ki nastopijo v državi," je pojasnil in dodal, da bi se tako vklopila, ko bi bilo to treba in v skladu z evropskimi pravili. To shemo naj bi vzpostavili v roku meseca dni.

V povezavi z drugo shemo pa je minister razkril, da bo "targetirana za situacijo, ki jo imamo". Shema bo načeloma pripravljena za čas zime, med 1. januarjem in 1. aprilom 2023, "omogočala pa bo, da gredo zaposleni pod določenimi pogoji začasno na čakanje".

Prvi pogoj za sprožitev sheme bo po Meščevih besedah odločitev države, da je treba zaradi energetskega varčevanja neko proizvodnjo začasno ustaviti. Drugi pogoj pa bo odločitev podjetja za ta korak, denimo zaradi "upada naročil ali pa stroškov elektrike in ogrevanja, ki so poslovno nevzdržni".

Sheme se ne bo dalo sprožiti kar tako, je zatrdil Mesec. Preprečiti namreč želijo, da bi se jo izkoriščalo za "čiste poslovne računice", ker se na primer podjetju "14 dni ne splača delati".

"Treba se je zavedati obeh nevarnosti, po eni strani, da so podjetja ogrožena zaradi visokih stroškov in to lahko pripelje do prisilnega odpuščanja in razpadanja kolektivov, po drugi strani pa, da bi izkoriščala tako shemo za to, da poslovne stroške prevalijo na državo, kar bi bilo slabo za proračun, pa tudi za celotne proizvodne verige, ki bi zaradi tega trpele distorzije. Tako da zdaj iščemo varianto med tema dvema čerema," je popisal dilemo.

Prve rešitve bodo predstavili v torek na odboru za draginjo pri predsedniku vlade Robertu Golobu.

Subvencioniranje nadomestila plače, če je podjetje delavcem odredilo skrajšani delovni čas, je bil eden izmed ukrepov države v času epidemije covida-19 za pomoč podjetjem, da zaradi zmanjšanja obsega delovanja, ki je bilo posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, niso odpuščala delavcev. Država je podjetjem povrnila 80 odstotkov nadomestila plače za delavce, vključene v ukrep, nadomestilo pa je znašalo 80 odstotkov njihove siceršnje plače.

Država je po podatkih fiskalnega sveta za ta ukrep za leto 2020 (od marca do konca leta) iz proračuna izplačala 36 milijonov evrov, za leto 2021 pa 39 milijonov evrov.

Med preostalimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest so bili nadomestilo za zaposlene na čakanju na delo in plačilo socialnih prispevkov zanje, plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim, ki so delali, izplačilo temeljnega dohodka ter plačilo socialnih prispevkov za samostojne podjetnike in druge upravičence, kritje bolniških nadomestil za zaposlene, krizni dodatek in subvencioniranje minimalne plače. Skupaj je država zanje v letih 2020 in 2021 namenila 1,79 milijarde evrov.