Rockefellerjev center v New Yorku. Foto: Flickr Vlada RS
Rockefellerjev center v New Yorku. Foto: Flickr Vlada RS

Nekdanji posebni predstavnik ZDA za podnebje John Kerry je decembra lani na podnebni konferenci v Dubaju sprožil pobudo za potrojitev zmogljivosti proizvodnje jedrske energije, ki se ji je v uvodu pridružilo 22 držav, med njimi tudi Slovenija.

Današnji dogodek v Rockefellerjevem centru, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, je bil namenjen razpravam o financiranju Kerryjeve pobude, zato so se je udeležili tudi številni predstavniki finančnega sektorja.

Kot je prvi razkril britanski poslovni časopis Financial Times, se bo 14 največjih svetovnih bank in drugih finančnih ustanov zavezalo k povečanju finančne podpore projektom civilne rabe jedrske energije. S tem bodo prispevale k cilju potrojitve zmogljivosti pridobivanja te nizkoogljične energije. Med finančnimi velikani, ki so se pridružili pobudi, naj bi bili med drugim Bank of America, Barclays, BNP Paribas, Citigroup, Morgan Stanley, Goldman Sachs, Societe Generale in Rotschild & Co.

Natančnih zavez za zdaj sicer vodilni finančni igralci ne bodo podali, je pa njihova namera po pisanju časopisa pomemben signal za prihodnost jedrske energije, saj so projekti gradnje jedrskih elektrarn finančno izjemno obsežni in zahtevni. To kaže tudi razprava o projektu potencialne nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). Trenutna ocenjena investicijska vrednost nove jedrske elektrarne brez stroškov financiranja je glede na izbiro reaktorske tehnologije med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Robert Golob med nagovorom. Foto: Flickr Vlada RS
Robert Golob med nagovorom. Foto: Flickr Vlada RS

Golob: Odločno moramo ukrepati

"V Sloveniji smo morda mislili, da so posledice podnebnih sprememb nekaj, kar se dogaja drugim, vendar pa so nedavni požari in poplave poslale jasno sporočilo, da moramo odločno in kolektivno ukrepati. Za gospodarstvo brez ogljika pa mora najprej ukrepati energetski sektor," je dejal premier Golob.

Jedrska energija je po njegovih besedah zadnja leta v Evropi dobila zagon, saj predstavlja varen trajnostni vir energije za prihodnost. Dejal je, da je politika storila prvi korak, zdaj sledijo inženirji, treba pa bo tudi najti nove finančne instrumente.

Dejal je, da Slovenija že ima jedrski reaktor, ki so mu podaljšali življenjsko dobo za 20 let in pobudo za dodatnega, torej JEK 2. "Najprej je ključno, da to sprejme javnost," je dejal premier in spomnil, da bo novembra o tem potekal referendum, kjer javnomnenjske ankete trenutno kažejo več kot 60-odstotno podporo. "Okno priložnosti za renesanso jedrske energije je nekje od pet do sedem let. Dajmo ga izkoristiti," je dejal.

Podesta: Izkoristiti je treba vsako čisto energijo

Dogodek je vodil nekdanji vodja kabineta v Beli hiši in sedanji svetovalec ameriškega predsednika za mednarodno podnebno politiko John Podesta, ki je nasledil Kerryja. Poudaril je, da je treba v boju proti podnebnim spremembam izkoristiti vsako čisto energijo, ki je na razpolago in zatrdil, da jedrska to je.

Opisal je ameriške pobude na tem področju in gradnje novih jedrskih elektrarn, kar so za njim in Golobom storili tudi švedska ministrica za energijo Ebba Busch in drugi.

Predstavnik State Departmenta je za STA neuradno povedal, da je pobuda z 22 držav doslej narasla na 25 držav. Za udeležbo je bil predviden tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa zamuja s prihodom v New York.