Predsednik vlade Robert Golob je na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu dejal, da je v spominu na dan, ko so se ljudje odpravljali na volišča, da bi glasovali na plebiscitu, ostal predvsem ponos, "ker smo vedeli, da smo sestavni del zgodovine, ki se v rojstvu države piše samo enkrat". "Brez enotnosti zmag ne more biti in tudi ne zgodb o uspehu. Prepričan sem, da 33 let pozneje vsi delimo enotno mnenje, da je bila osamosvojitev Slovenije zgodba o uspehu, zgodba, ki nas lahko navdihuje."

Golob je v nagovoru omenil Beti Hohler, ki je bila ob osamosvojitvi stara deset let, pred dobrima dvema tednoma pa je bila z več kot dvotretjinsko večino kot prva Slovenka izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča. "To je uspeh celotne države in uspeh naše zgodbe o osamosvojitvi. Beti Hohler je dokazala, da ko imaš znanje, požrtvovalnost in pogum, so odprta vsa vrata. Dokazala je, da ko uspeš s trdim delom, si v ponos in ugled celotni državi," je poudaril Golob.

Njen uspeh je vzporedil z uspehom Slovenije, ko so ji junija države z vseh delov sveta izkazale zaupanje in jo izglasovale za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. "Velikost Slovenije ni šibkost, na mednarodni sceni je lahko celo prednost." "Ravno zaradi naše velikosti in kredibilnosti, ki jo gradimo skozi objektivnost v mednarodnih odnosih in skozi nevtralnost, lahko dosežemo rešitve, o katerih velike države mogoče niti ne razmišljajo," je dejal Golob. V tem duhu je poudaril odgovornost za pravno državo in svetovni mir, saj bodo z novim letom, ko bo Slovenija nastopila mandat članice ZN-a, oči vsega sveta "še bolj zazrte v nas".

"V prihodnjem letu bomo dokazovali ne samo sebi, ampak celemu svetu, da je ugled, ki ga uživamo, vreden zaupanja in da smo ta ugled zmožni obrniti v dejanja, ki bodo prej ali slej pripeljala do miru na kriznih žariščih. Odgovornost je velika, a ta velikost in teža nas ne smeta odvrniti od tega, da bi ukrepali."

Podobno je z odgovornostjo na domačem terenu. Dejal je, da se je svoje odgovornosti najbolj zavedel ob avgustovskih ujmah, in priznal, da se je tedaj pojavljala negotovost, ali v vladi zmorejo. "A preobrat je sledil na terenu, ko smo doživeli srčnost, predanost, nesebičnost in solidarnost vseh, enotnost v najboljšem pomenu besede," je dejal in dodal, da je bilo to navdih, da so začeli vrteti telefone in da so verjeli, da bo Slovenija zaradi svojega ugleda in preteklih dejanj dobila pomoč tudi od drugje.

Nekatere obljube, ki so bile dane, sicer zahtevajo čas, enako je z obljubami vlade, ki je po prevzemu mandata napovedala smele projekte, ki terjajo dva mandata. Obljubil je nadaljevanje te poti, ob tem pa naštel nekaj že doseženih ciljev, od spopada z energetsko draginjo do dviga sredstev za razvoj, znanost in inovacije ter preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ob koncu pa je izrazil željo, da vse navduši za en skupni cilj. "In to je, da skupaj vsak naš korak namenimo pozitivni družbeni klimi. Ko nam bo ta cilj uspelo doseči in ko se nam bo uspelo okoli njega poenotiti, bomo lahko govorili o tem, da smo na poti v družbo blaginje," je sklenil Golob.

Letošnja proslava, organizirana le nekaj mesecev po katastrofalnih poplavah, pa po navedbah organizatorjev nosi pomenljivo sporočilo narodne in politične enotnosti v kriznih razmerah, podobne času osamosvajanja.

Državne proslave so se ob premierju Golobu udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS-ja Marko Lotrič. Prav tako so se je udeležili člani vlade, poslanci in predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije in drugih sfer političnega in družbenega življenja.

Umetniški del, ki je sledil nagovoru premierja, je nastal pod taktirko skladatelja in dirigenta Roka Goloba ter režiserja Klemna Dvornika. Avtorja sta si praznovanje zamislila kot koncert vrhunskih glasbenikov s kratkimi filmskimi vložki z nazornim vizualnim prikazom dramatičnih trenutkov kataklizme, boja ter solidarnosti ljudi z neusmiljeno naravo in odgovornega ter hitrega odziva države, kjer ni potrebe po velikih besedah, saj sta glasba in slika dovolj zgovorni.

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in zborom SNG Opera in balet Ljubljana so pod taktirko Roka Goloba med drugim nastopili Nuška Drašček, Andraž Hribar, Raiven, Gregor Ravnik, Luka Sešek, Nina Strnad, Orkester Mandolina Ljubljana, Zvezdana Novaković in Čaralice.

Nataša Sukič: Naloga nas vseh je ljudem povrniti zaupanje v državo

V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali 26. decembra, je v DZ-ju potekala slavnostna seja. Slavnostna govornica, podpredsednica DZ-ja Nataša Sukič, je poudarila, da je bila odločitev za lastno državo plod desetletij prizadevanj civilne družbe, intelektualcev in kulturnikov, da bi živeli v samostojni državi. V središče osamosvojitve sta bila postavljena slovenski jezik in kultura, ki sta bila vedno sili kljubovanja zatiranju od zunaj, je poudarila.

Obenem je opozorila, da imena mnogo akterjev, ki so bili del "silovitega vrenja, prebujanja", niso znana, zato je toliko bolj skrb vzbujajoče, da si nekateri želijo lastiti intelektualne in stvarne pravice do osamosvojitve. Slovenija je tak podvig lahko dosegla samo kot trdno povezana in poenotena skupnost, je dejala.

Slovenska država je po njenih besedah nastala tudi na temeljih solidarnosti, zato je upravičeno sklepati, da je velik delež volivcev želel državo, ki bo ohranjala vrednote družbene solidarnosti, enakosti in pravičnosti ter varovala človekove pravice vseh. "Nebrzdana privatizacija nekoč skupnega, družbenega premoženja je v letih in desetletjih po osamosvojitvi pripeljala do socialnih stisk in splošnega poslabšanja življenja mnogih," je prepričana Nataša Sukič.

Podpredsednica DZ-ja se je ob tem v govoru dotaknila tudi dogajanja v mednarodni skupnosti. "Živimo v svetu, ki je močno padel s tečajev," je ocenila in poudarila odgovornost Slovenije tudi kot članice Varnostnega sveta ZN-a, da v času skrhanih odnosov v mednarodnem okolju dela in naredi, kar je prav. Dogajanje v Gazi je označila za nesprejemljivo in krizo človečnosti. "Ravno iz naše osebne izkušnje osamosvajanja bi kot država morali še bolj razumeti, imeti posebno senzibilnost, posebej občutljiv odnos do prizadevanj palestinskega ljudstva. Pravica Palestincev do samostojnosti in enotnosti je legitimna in konstitutivna, kot je bila za nas pred 33 leti," je poudarila.

"Samo demokracija, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in strpnem dialogu, je tisti družbeni in duhovni kapital, tista sila, tista vrednota, ki bo zagotovila družbeni napredek, razvoj in skupno dobro," je sklenila in vsem Slovencem čestitala ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter zaželela lepe božične in novoletne praznike.

Zbrane je ob začetku seje nagovorila tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki se je zahvalila vsem, ki so pred 33 leti z izjemno predanostjo ideji o samostojni Sloveniji gradili njeno suvereno pot. "Verjamem, da kot raznolika družba gradimo prihodnost na temeljih preteklosti. Ohranimo spoštovanje do naše dediščine in hkrati zrimo v prihodnost z odločnostjo, da zgradimo trajnostno družbo, ki bo nudila blaginjo vsem državljanom in državljankam," je zaželela ob prihajajočem prazniku samostojnosti.

V okviru kulturnega programa sta nastopila Alenka Godec in Miran Juvan.