"Zelo si želimo, da bi združili levosredinski prostor – konkretno govorimo o LMŠ-ju in SAB-u – in da naredimo neko močno celoto in sestavni del te zgodbe je tudi ta, da povabimo obe stranki k sodelovanju v vladi, vključno z ministri iz njihovih strank," je v pogovoru z voditeljem Marcelom Štefančičem glede političnega povezovanja dejal najverjetnejši bodoči premier Robert Golob. "Na tem delamo, tega ne skrivamo, to je sicer iz kvote Gibanja Svobode," je pojasnil predsednik stranke Gibanja Svoboda in dodal, da s tovrstnim povezovanjem računajo tudi na zmago na jesenskih lokalnih volitvah.

Ključ za sodelovanje med koalicijskimi parterji sicer Golob vidi v medsebojnem spoštovanju. Kot je dejal, v koalicijskih pogovorih Gibanje Svoboda doslej ni izkoriščala tega, da je na volitvah dosegla daleč največ podpore volivk in volivcev. "Predsedniško mesto Državnega zbora sem najprej ponudil SD-ju, šele ko so oni zavrnili, smo poiskali lastno kandidatko," je dal primer. Ob tem je pojasnil, da je sicer tudi SD-ju dal pogoj, da mora za mesto predsednice DZ-ja kandidirati žensko.

Novo vlado bo po napovedih sicer sestavljalo več žensk kot doslej, več jih bo sedelo v poslanskih klopeh, tudi za mesto predsednice Državnega zbora prvič v zgodovini kandidira ženska, podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. "To je edini možni korak. Samo takrat, ko bomo uspeli uravnotežiti vse energije, in doseči pravno ravnovesje – tudi med spoloma – bomo lahko kot družba delovali. To sem se naučil v poslu in če to deluje v poslu, toliko bolj deluje v družbenem življenju," je glede večanja števila ženskih predstavnic v političnih vrstah dejal Golob.

Dva ključna univerzalna cilja – priprava na jesen in blaženje energetske draginje

Na vprašanje, kako bo volivcem SDS-a in NSi-ja dal občutek, da niso z zmago Gibanja Svoboda ničesar izgubili, je Golob dejal, da bodo ta občutek dobili sami, na podlagi rezultatov dela prihodnje vlade. Poudaril je dva ključna univerzalna cilja, ki ju želi s prihajajočo vlado realizirati do jeseni in ki se tičeta vseh državljanov in nimata veze z ideologijo. Prvi cilj je priprava na morebitni novi val epidemije covida-19 po švedskem modelu. "Ker se nočemo zapirati v to represijo, ki smo jo živeli dve leti," je poudaril.

Drugi cilj se nanaša na energetsko draginjo. "Našli bomo načine, tudi z regulacijo ceno, kako bodo ljudje čim manj obremenjeni," je dejal. Kot enega od poglavitnih ukrepov, ko bodo prevzeli vlado, je napovedal tudi ponovno regulacijo cen energentov, ki jo mora spremljati tudi subvencioniranje za posamezne skupine prebivalstva.

Preverjanje strokovnosti kadrov in depolitizacija policije ter javnih medijev

Napovedal je tudi depolitizacijo policije. "Vrnili jo bomo strokovnim policistom, če sem natančen," je pojasnil. Tudi pri menjavah na ostalih mestih in funkcijah je Golob poudaril pomen strokovnosti in ne politične pripadnosti. "Zagotovo nimamo nobenih pomislekov glede tega, da striktno, dosledno in odločno začnemo ugotavljati strokovnost in podkovanost vseh kadrov v državi. Ne nujno samo tistih, ki so se tam znašli v času Janševe vlade," je poudaril. Med ključnimi točkami prihodnje vlade je Golob poudaril tudi depolitizacijo javnih medijev, pri čemer je poudaril pomen, ki ga ima za demokracijo neodvisna javna RTV Slovenija. "Prvi zakon, ki ga bomo verjetno že naslednji zakon vložili, je zakon o RTV," je napovedal.

Dotaknil se je tudi nekaterih potez, ki jih sprejema vlada v odhodu. Če bo predsednik Borut Pahor odobril razdelitev 15 veleposlaniških mest, ki naj bi si jih razdelili sodelavci Janeza Janše, bodo po Golobovih besedah v stranki sprožili postopke za menjave, o čemer so predsednika že obvestili. "Pričakujemo njegovo razumevanje tega, da vlada ne more izvajati zunanje politike z veleposlaniki, ki bi se temu upirali," je dejal Golob. Meni, da je to popolnoma legitimna poteza, ki jo lahko izvede katera koli vlada.

Odpravljanje škodljivih posledic nekaterih ukrepov

Golob napoveduje tudi sodelovanje s civilno družbo in "odprto debato z javnostjo". Prihodnja vlada bo po njegovih besedah podprla tudi zakon za odpravo škodljivih ukrepov oblasti, ki ga je v DZ vložil Inštitut 8. marec. "Seveda mora iti predlog skozi zakonodajno službo parlamenta, če je legitimno in legalno vložen, ga bomo podprli. Sicer ga bomo takega, kot je, posvojili, se posvetovali z zakonodajno službo DZ-ja in ga potem eventualno mi sami vložili, če ne bo šlo drugače," je napovedal. Predlagali bodo tudi abolicije za tiste, ki so bili zadnji dve leti kaznovani zaradi udeležbe na protestih. Med drugim je Golob potrdil tudi ustanovitev ministrstva za podnebje in energijo in razdelitev ministrstva za šolstvo, zanikal pa, da bi nameraval združiti področje dela z ministrstvom za gospodarstvo. Napovedal je, da bodo imena ministrov znana v sredo.

Usoda Studia City na Televiziji Slovenija po tem, ko vodstvo RTV Slovenija dolgoletnemu voditelju Marcelu Štefančiču ni podaljšalo pogodbe, ostaja nejasna. Programski svet bo o tem razpravljal čez 14 dni. Prenos posebne oddaje si je prek spleta ogledalo več tisoč ljudi, množica se je zbrala tudi pred Slovenskim mladinskim gledališčem, kjer je bila projekcija oddaje na prostem. V gledališču ni bilo prostora za vse, saj so bile vstopnice hitro razprodane. Medtem je bila na Televiziji Slovenija retrospektivna oddaja o zgodovini oddaje Studi City.