Dokument o posojilih Ultre sem natisnil, in sicer za svojo uporabo, kar je v skladu z zakonom, je na začetku zaslišanja pred Petanovo komisijo dejal nekdanji predsednik uprave NLB-ja Draško Veselinovič.

Veselinovič: Nisem falsificiral dokumenta
Veselinovič je na zaslišanju, na katerem sta bila prisotna tudi visokošolski minister Gregor Golobič in njegov odvetnik Miha Kozinc, članom preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje ravnanja Golobiča v zadevi Ultra, pojasnil, da bo to, kako je ta dokument prišel v javnost, pokazala policijska preiskava, ki jo je sam sprožil. Ob tem je zatrdil, da je sam ravnal vestno in skrbno.

Na vprašanje predsednika komisije Rudolfa Petana (SDS), zakaj je zahteval izpis stanja kreditov Ultre, je Veselinovič odgovoril, da to ni samo njegova pravica, ampak tudi obveznost, saj da informacije o posameznih podjetjih potrebuje pri svojem delu. Nekdanji predsednik uprave NLB-ja je tudi zanikal očitke o ponarejanju oz. spreminjanju dokumenta o posojilih Ultre. Kot je zatrdil, je interna preiskava pokazala, da ni falsificiral oz. spreminjal dokumenta, prav tako dokumenta ni posredoval javnosti, zato pričakuje opravičilo.

"Nisem se dogovarjal z Golobičem"
Veselinovič je Petanu povedal, da obstaja več različnih vrst zavarovanj posojil, pri čemer je najvišje zavarovanje hipoteka, najslabše pa menica. Glede Petanovega vprašanja, ali je mogoče eno nepremičnino zastaviti za več kreditov, kot se je zgodilo pri Ultri, pa je pojasnil, da je to mogoče, če je nepremičnina dovolj velika, drugače pa ne.

Zagotovil je tudi, da se ni nikoli dogovarjal z Golobičem glede kreditov Ultri, ne ve pa, ali je predsednik Zaresa za kredite posredoval oz. lobiral pri drugih zaposlenih na NLB-ju. Potrdil pa je, da je vedel za reprogramiranje kreditov Ultri aprila in septembra 2009.

Zalokar Oražmova: Veselinovičev dokument identičen Vizjakovemu
Cveto Zalokar Oražem (Zares) je zanimalo, ali je zahteval izpis stanja tudi za t. i. tajkunske kredite. Veselinovič je odvrnil, da - kot se spomni - ni zahteval tega, ob tem pa pripomnil, da vprašanja poslanke Zaresa niso predmet preiskave te komisije. Prav tako se Veselinovič ne spomni vseh podrobnosti reprogramiranja kreditov Ultri, saj da banka daje kredite več sto podjetjim.

Veselinovič je Zalokar Oražmovi pojasnil, da pri natisnjenem dokumentu o posojilih Ultre ni opazil nič nenavadnega, prav tako ni preveril, ali je dokument, ki ga je natisnil, identičen dokumentu, ki ga je po besedah poslanke Zaresa imel poslanec SDS-a Andrej Vizjak. Ob tem je Zalokar Oražmova zatrdila, da je dokument v Veselinovičevi datoteki identičen dokumentu, ki ga je imel Vizjak.

Veselinovič: Nisem tajkunski bankir
Golobič pa je dejal, da je bil dokument o stanju kreditov Ultri medijsko in politično zlorabljen za diskreditacijo njega in stranke Zares. "Ne gre za afero Ultra, ampak za afero NLB. Gre za zlorabo NLB-ja za politično diskreditacijo," je prepričan predsednik Zaresa, ki je Veselinoviča vprašal, ali se počuti subjektivno oz. objektivno odgovornega za to, da je dokument prišel v javnost.

Veselinovič mu je zatrdil, da se ne počuti niti subjektivno niti objektivno odgovornega in da je odstopil zato, da je NLB obvaroval "pred napadi od zunaj". Kot je pojasnil glede sklepov vlade o nereprogramiranju t. i. tajkunskih kreditov, sta se na "protitajkunsko mrežo ujela zgolj dva tajkuna". Ob tem je zagotovil, da ni "tajkunski bankir", saj so bili ti krediti dani, že preden je postal predsednik uprave naše največje banke.

Golobič: Prav obtožbe šele prihajajo
Veselinovič je dejal, da razume, da nekdo nabira politične točke, vendar pri tem ne bi smel delati škode državi. Golobiču je tudi očital, da je že večkrat izrekel obtožbe na njegov račun, vendar se je pri teh obtožbah "povlekel nazaj", saj so bile to obtožbe brez dokazov. Golobič pa je odvrnil, da prave obtožbe šele prihajajo.

Na Kozinčevo vprašanje, ali so bili reprogramirani krediti Ultri ustrezno zavarovani, je Veselinovič zatrdil, da so bili krediti zavarovani, a bi lahko bili nekoliko bolj. Veselinovič je zagotovil, da je svojemu tedanjemu sodelavcu, Alojzu Jamniku, dejal, naj skuša bolj zavarovati te kredite, vendar se pozneje ni pozanimal, ali je ta to storil.

Po Veselinovičevih besedah zahteva po izpisku o stanju kreditov (to je dal maja lani) ni bila povezana z odstopno izjavo z mesta predsednika uprave NLB-ja, ki jo je dal aprila lani.

Preiskovalno komisijo zahtevala opozicija
Kot je znano, je Petanova komisija na prejšnji seji sprejela terminski načrt zaslišanja prič (zasliševali naj bi jih od marca do maja), med katerimi so zlasti nekdanji in zdaj zaposleni v največji slovenski banki. Večino prič je predlagala članica komisije Zalokar Oražmova, na spisku pa sta se znašla tako nekdanji in zdajšnji prvi mož NLB-ja, Veselinovič in Božo Jašovič.

Na današnji seji je preiskovalna komisija, ki so jo v zvezi z ravnanjem visokošolskega ministra in predsednika Zaresa Golobiča zahtevale opozicijske stranke SDS, SNS in SLS zaradi suma Golobičevega izogibanja plačevanju davkov v Sloveniji in zaradi suma klientelizma in koruptivnega ravnanja za pridobitev posojil in poslov za podjetja v skupini Ultra, zaslišala tudi Janeza Sajeta iz centra za upravljanje s tveganji in problematičnimi naložbami in nekdanjo Veselinovičevo poslovno sekretarko Špelo Likar.

Spomnimo, da je komisija konec februarja kot prvega zaslišala Golobiča (ta ima status preiskovanca), ki je preiskavo označil za poskus političnega obračunavanja z njim in s stranko Zares ter zavrnil vse očitane mu nepravilnosti.

Kot je tudi znano, je Golobič na januarski izredni seji DZ-ja o Ultri očital Veselinoviču, da je ponaredil dokumente o posojilih Ultre in jih posredoval javnosti oz. poslancu SDS-a Andreju Vizjaku. Zaradi teh očitkov je Veselinovič napovedal možnost vložitve tožbe zoper Golobiča, ta pa je zatrdil, da se morebitne tožbe ne boji. NLB sicer dokumenta o posojilih Ultre do danes ni označil za ponaredek.