Vlada naj takoj začne pripravljati ustrezne ustavne in zakonske spremembe za odpravo nedoslednosti slovenske ustavne ureditve parlamentarnega političnega sistema, je eden izmed predlogov Zaresa v dokumentu, ki so ga deloma že predstavili koalicijskim partnerjem na razvojni klavzuri, deloma pa ga bodo v ponedeljek, je dejal Gregor Golobič.

V Zaresu menijo, da so zadeve zelo resne. Zahtevajo, da se začne "resno pogovarjati o resnih stvareh" in da se politika odmakne od piarovskih zadev. Prva blokada: Nezmožnost slovenskega političnega razreda, da bi se osredotočil na dolgoročna in odgovorna vprašanja, demonstrira stanje v DZ-ju in delovanje koalicije, je prepričan Golobič. Naštevati primere bi bilo nesmiselno, pravi, toda "težko se je otresti vtisa, da slabše, kot je, boljše je".

Če bo v koaliciji zrasel zid, bo zrasel še ta mesec
Večino predlogov je Golobič predsedniku vlade Borutu Pahorju že predstavil na štiri oči, nadaljnji pogovori pa sledijo na naslednji razvojni klavzuri. Če se bo, se bo zid med koalicijskimi partnerji sezidal v tem mesecu, je na vprašanje - kje je meja ravnanja koalicije, ki jo je Zares še pripravljen tolerirati, odgovoril Gregor Golobič.

Ustavne spremembe - tudi z SDS-om?
"Če je treba, da se te blokade sprostijo, nič hudega, če se zgodijo predčasne volitve," je zatrdil, odzval pa se je tudi na predloge ustavnih sprememb SDS-a. "Opozicijska stranka razmišlja o volilnem izidu 50 plus, s katerim bi v naslednjem mandatu morebiti šli v ustavne spremembe. Teh dveh let pa Slovenija nima," zatrjuje Golobič ter dodaja, da v Zaresu "nimamo težav skupaj z SDS-om razmišljati o ustavnih spremembah". Sicer pa pri svojih predlogih želijo sodelovanje strokovne javnosti, ustavne komisije ter DZ-ja.

Nedomišljen političen sistem?
Druga blokada je po Golobičevem mnenju nedomišljen politični sistem, tako z vidika ustavne kot zakonodajne ureditve političnega delovanja. Ta namreč praktično onemogoča razpustitev parlamenta in predčasne volitve, trdi Golobič, ter s prstom kaže tudi na institucijo referenduma. Ta je postal orodje za politična preigravanja - če vsaka pomembna zakonodajna sprememba konča na referendumu, kdo potem sploh še potrebuje parlament, se sprašuje.

Poziva tudi k razmisleku o dvodomni parlamentarni ureditvi ter o volilnem sistemu, ki z izbiro volilnih okrajev daje preveliko možnost vplivanja političnih elit na končno sestavo parlamenta.

"Zmanjševanje primanjkljaja, odpoved razvoju"
Na gospodarsko krizo se je večina držav odzvala z ukrepi, ki so izrazito povečali primanjkljaj in javnofinačno neravnotežje - a smo z njimi lahko prebrodili krizo in preprečili dalj časa trajajočo depresijo, pojasnjuje predsednik Zaresa. Zdaj, v času okrevanja, pa Evropa zahteva ostro zategovanje pasu v smislu zmanjševanja deficita: do leta 2013 pod 3 odstotke in do 2015 pod 1 odstotek. Če se bo Slovenija te naloge lotila s političnim razredom, nesposobnim ostrih odločitev - kot je na primer pokojninska reforma - bo sredstva za zmanjševanje deficita lahko našla le v krčenju razvoja, trdi Golobič: "V tem primeru lahko pričakujemo v celoti opustitev investicij in vseh razvojnih izdatkov na vseh področij, šolstva, znanosti, zdravstva itd."

Kaj je vredno tudi predčasnih volitev?
Prvi izmed ključnih Zaresovih predlogov za odpravo blokad in omogočanje razvoja je obravnava ravnanja stranke DeSUS ter njenega položaja v koaliciji ter hkrati formalno povabilo skupini nepovezanih poslancev v koalicijo. Do priprave nacionalnega energetskega programa naj vlada zamrzne projekt TEŠ6, poziva Golobič, med nujne politične odločitve pa šteje tudi prekinitev pogodbe s Patrio, določitev datuma umika vojske iz Afganistana ter dokončno urediti zakonodajo o zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja.

Kdo naj razpusti parlament?
Ko pride do stanja, da so v politike odgovorne odločitve onemogočene, se v vsaki normalni državi zgodi razpustitev parlamenta, pri nas pa je takšen scenarij spričo ureditve praktično onemogočen, trdi Golobič. Spremembe, za katere se lahko zgledujemo tudi po drugih državah, so zato nujne, je dejal ter posredno nakazal možnega "razpustitelja" parlamenta: Predsednika države, saj je ta neposredno voljen in si potemtakem zasluži tudi dodatna pooblastila. Med drugimi ukrepi bi Golobič v ustavo bi po zgledu Nemčije vključil t. i. fiskalno pravilo ter uvedel t. i. slabe banke. Državne banke naj iz svojih portfeljev izločijo slabe naložbe ter jih vključijo v t. i. interne slabe banke, kjer bi se te naložbe lahko upravljale pod posebnimi pogoji. Zdajšnja ureditev namreč banke slabi ter povzroča kreditni krč, je sklenil Golobič.