V sredo se izteče rok za prijavo škode v gozdovih. Da bi lastnikom vsaj malo olajšali delo, so se na upravi za zaščito in reševanje ter na zavodu za gozdove dogovorili, da nima smisla ocenjevati škode na posameznih parcelah, ampak jih bodo kar po odsekih. Lastniki morajo tako le izpolniti obrazec oz. vpisati podatke o katastrski občini in številkah parcel. Vse druge podatke bodo prepisali iz baz podatkov Geodetske uprave (podatke o površini parcele in njeni vrednosti) in Zavoda za gozdove Slovenije (podatke o poškodovanosti gozdov). Obrazec lastniki nato oddajo na pristojno občino.

Namesto prevoznice za les manj birokratska listina
Kmalu po žledolomu so se pojavili pozivi, naj vlada vsaj začasno odpravi birokratske omejitve za prevoz in spravilo lesa - znano je, da je avgusta začela veljati uredba o prevoznicah za les, zaradi česar so se lastniki gozdov morali spoprijemati ne le s težavo, kako iz gozdov pospraviti vse polomljeno drevje in vejevje, ampak tudi z birokracijo. Vlada jih je uslišala in prejšnji teden v Uradnem listu objavila Listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti.

Ta lastnikom gozdov daje možnost, da jo uporabljajo namesto prevoznice, a le do 30. aprila 2015. Velja le za zasebne lastnike, še poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Listina, ki jo mora lastnik gozda hraniti pet let, mora vsebovati podatke o vrsti gozdnih lesnih sortimentov za lastno uporabo, njihovi količini, vrsti, drevesni vrsti ter datumu njihovega spravila ali prevoza.

Poleg tega mora biti na listino napisani tudi osebno ime in naslov ali firma in sedež fizične ali pravne osebe, ki ji je dobavil gozdne lesne sortimente, podatki o njihovi količini, vrsti, drevesni vrsti in datumu dobave. Navedene podatke mora lastnik gozda oziroma lastnik drugega zemljišča na listino vpisati najpozneje v treh dneh po opravljenem prevozu ali spravilu gozdnih lesnih sortimentov ali njihovi dobavi, še pravijo na ministrstvu. Primer izpolnjene listine si lahko ogledate tukaj.

Najprej gozd očistiti iglavcev
Na zavodu za gozdove so sicer že februarja pripravili nasvete, kako se lotiti odstranjevanja podrtega in polomljenega drevja iz gozdov. Najprej si je smiselno (previdno!) ogledati gozd in poklicati pristojnega revirnega gozdarja, s katerim si bosta skupaj ogledala poškodovani gozd in določila, kaj je treba posekati in kaj je smiselno pustiti rasti, pravijo na zavodu za gozdove. Ob tem poudarjajo, da je treba najprej (najpozneje do 15. maja) iz gozda pospraviti iglavce, s čimer preprečimo razvoj podlubnikov, ki bi lahko uničili še tista drevesa, ki so "preživela" žled, šele nato pa se lotiti spravila listavcev.

"Druga dela v poškodovanem gozdu lahko nekoliko počakajo. Manj kakovostne listavce, zlasti, če jih bomo uporabili za ogrevanje, imamo čas izdelovati in spravljati iz gozda vsaj eno leto, za poškodovana mladovja listavcev (mladje, gošča in letvenjak) praviloma tudi ne bo usodno, če bomo v njih izvedli potrebno nego v letu dni po nesreči," so tako zapisali v priporočilih za sanacijo gozdov.

Poškodovano drevo je boljše od nobenega
Na zavodu svetujejo sečnjo dreves, ki so že podrta, močno nagnjena ali izruvana in listavcev, ki imajo več kot 60 odstotkov krošnje poškodovane. Na območjih, kjer je gozd zelo poškodovan, lastnikom svetujejo, naj posekajo le tista drevesa listavcev, ki imajo poškodovane več kot 80 odstotkov krošnje. "Zaradi povečanih možnosti semenjenja in ohranjanja ugodne gozdne mikroklime je treba na razgaljenih površinah ohraniti tudi bolj poškodovana drevesa," pravijo.

V zadnjih tednih se je sicer zgodilo že več delovnih nesreč, zato na zavodu za gozdove opozarjajo, naj se tisti, ki niso vajeni dela v gozdu, tega raje ne lotevajo sami. "Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji," opozarjajo.

Ministrstvo: Zakon tega sicer ne zahteva, a previdno!
Tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da je sanacija žledoloma eno najbolj nepredvidljivih del, povezanih s sečnjo v gozdovih, in tako še posebno nevarna. "Delovne tehnike, predvsem pri dokončnem podiranju dreves in razžagovanju že podrtih dreves in debel, so precej drugačne kot v normalnih razmerah. Tehnika dela z motorno žago je v takih razmerah zelo pomembna," poudarjajo in dodajajo, da zakonodaja sicer ne zahteva dokazil o usposobljenosti, a vseeno pozivajo ljudi, ki delajo v gozdu, naj se tega ne lotevajo, če zanj niso usposobljeni.

"Vsekakor pa je pomembno, da opravljajo delo v gozdu usposobljene osebe, ki uporabljajo varno in vzdrževano delovno opremo ter ustrezno in potrebno osebno varovalno opremo," še pravijo in navajajo podatek, da je leta 2012 v gozdovih umrlo 22 ljudi, lani 2013 je bilo smrtnih poškodb v gozdovih 13. "Največ smrtnih primerov v Sloveniji je pri kmetih z majhno površino gozda," še pravijo.