Zakaj je odvzem živali – prvi po novem zakonu – postal prvovrstna politična tema? Zakaj se niti pri tem, kaj je dobrobit živali, kakšne so dopustne razmere, ni mogoče izogniti ideološkim delitvam na leve in desne? Počilo je komaj tri dni po začetku veljave razvpitih sprememb, pa odvzem je kot inšpektorica vodila nesojena izbranka premierja za položaj direktorice Veterinarske uprave.

V studiu Tarče o spornem odvzemu 24 glav goveda na kmetiji v Leskovcu pri Krškem razpravljajo ključni akterji – predsednica Društva za zaščito konj Natalija Nedeljko, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, predlagateljica novele zakona Meira Hot (SD), predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič (NSi) in vodja Centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Ožbalt Podpečan. Inšpektorica Danuša Štiglic je sodelovanje v sredo potrdila, na dan snemanja oddaje pa odpovedala.

Veliko je vprašanj glede postopka. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da je bil nezakonit in da je inšpektorica zlorabila svoj položaj. Lastnik živine trdi celo, da je šlo za krajo – ali mu bodo po pritožbi živino vrnili in bo od države prejel celo odškodnino? In kako je s preprodajo te živine? O internem nadzoru na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga je napovedal nadomestni minister Marjan Šarec, ni ne duha ne sluha. Dodatnih pojasnil predstavniki ministrstva za oddajo Tarča niso podali.

Začelo se je z elektronskim sporočilom članice Društva za zaščito konj

Čeprav na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zatrjujejo, da prijava kmeta ni prišla od nevladne organizacije, dopis, ki so ga pridobili ustvarjalci oddaje Tarča, kaže drugače. "Na prošnjo občana sem šla pogledat živali, ki po njegovih besedah živijo vse leto na manjšem izpustu oziroma čez poletje jih kdaj spusti na bližnji travnik. Lastnik živali je Možgan Rudi. Vljudno vas naprošam za uradno preverbo situacije, ocenitev stanja živali in ustrezno ukrepanje," je 10. novembra, štiri dni pred odvzemom goveda, v elektronskem sporočilu zapisala članica Društva za zaščito konj Valerija Podgornik.

Kot je med oddajo dejala predsednica društva Natalija Nedeljko, je Podgornik sicer sporočilo poslala iz svojega zasebnega elektronskega naslova in ne v imenu društva, ki tudi ni bilo pozvano, da sodeluje pri odvzemu.

Kot je poročala novinarka Anja Šter, so bili med naslovniki sporočila v. d. generalne direktorice Uprave za varno hrano Vida Znoj, direktor Inšpekcije Fabian Kos, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan in predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, poslanka SD-ja Meira Hot, novopečena državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez in partnerica predsednika vlade Tina Gaber.

Eva Knez, ki je na ministrstvo po razrešitvi ministrice Irene Šinko prišla naravnost iz Gen-I-ja, omenjali pa so jo kot kandidatko za ministrico, je sicer tudi članica Društva za zaščito konj. V tej vlogi se je skupaj s Tino Gaber – kot aktivno zagovornico živali – udeleževala več delovnih sestankov v kabinetu predsednika vlade – na enem od teh je bila prisotna tudi predsednica društva Natalijo Nedeljko.

Aktivistka je bila zraven tudi med samim odvzemom živali

Zakon o zaščiti živali, pod katerega se je kot pobudnica in glavna avtorica podpisala Meira Hot, je začel veljati 11. novembra. Prvi zaplet se je zgodil že tri dni pozneje pri večjem odvzemu govedi na kmetiji Možgan pri Krškem, pri katerem je kot inšpektorica sodelovala Danuša Štiglic, premierjeva nesojena izbranka za mesto generalne direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Njenemu imenovanju so močno nasprotovali v veterinarskih vrstah, pri odvzemih živali pa tesno sodeluje z Društvom za zaščito konj.

Sorodna novica Podpečan: Zapisnik precej nenavaden, živali niso bile ogrožene

In prav članica društva in avtorica zgoraj navedenega sporočila Valerija Podgornik je bila med odmevnim postopkom odvzema ves čas navzoča. Kakšna je bila njena vloga v inšpekcijskem postopku, na upravi, dokler postopek ni končan, ne komentirajo.

Zgovornejša je bila nekdanja kmetijska ministrica. "Ti člani društev morajo opraviti usposabljanje pri nacionalnem centru za dobrobit živali in morajo opraviti izpit. Če teh pogojev ta aktivistka ni izpolnjevala, ni imela česa iskati tam," je poudarila. Še bolj jo je presenetilo to, da je aktivistka eno od odvzetih živali dobila v rejo. "In naslednji dan je začela preko družbenih omrežij zbirati denar za to žival. Jaz bi bila prepričana, da če ti gre za skrb za živali, potem to financiraš iz svojih stroškov," je dodala nekdanja kmetijska ministrica.

Podgornik pred kamero ni želela – pravi, da je pod hudim stresom zaradi groženj, ki jih dobiva dnevno. V skupnem pismu tistih, ki so bili zraven pri odvzemu, pa piše: "Vsi prostovoljci, ki smo bili prisotni na odvzemu, smo bili tam na povabilo inšpekcije, in to ni osamljen primer. Kot poudarjajo, niso opravili 40-urnega tečaja, ampak so ljudje, ki so zrasli na deželi in delali z živalmi tisoče ur.

Kako je potekal odvzem?

Inšpektorica, dežurna veterinarka Danuša Štiglic, je po prijavi poklicala več ljudi, da bi skupaj odšli na kmetijo pri Krškem. Med drugim je povabila Ožbalta Podpečana z Veterinarske fakultete, ki je navzočnost zavrnil. Na kmetijo se je tako v ponedeljek, 13. novembra, odpravila sama in se po ogledu, kot je razvidno iz daljšega zapisnika, ki ga je končala teden dni pozneje v svoji pisarni v Novem mestu, odločila, da bo naslednji dan vse živali – 24 glav goveda in osla – odvzela.

Sorodna novica Uprava: Odvzem 24 glav goveda ni posledica zakonske novele, ta možnost je uzakonjena že 10 let

"Celoten prostor je razmočen, poplavljen z meteorno vodo, globokim blatom in fekalijami. Živali so brez vode. Po površnem pregledu živali je ugotovljeno, da so med njimi nekatere v zelo slabem stanju. Nekatere šepajo, nekatere imajo nesimetrično in oteklo vime, imajo slabo in nasršeno dlako, vse so zelo umazane," je navedeno v zapisniku, ki ga je Štiglic spisala naknadno, teden dni po prvem pregledu.

Po ogledu je še isti dan stekla akcija. Inšpektorica je poklicala prevoznika živine – ustvarjalci Tarče so neuradno izvedeli, da naj bi mu celo grozila z nadaljevanjem inšpekcijskih postopkov, če ne pride – s pomočjo članov Društva za zaščito konj pa je našla kmete, ki so bili pripravljeni odkupiti goveda. V spremstvu policistov – zakaj so prišli v tolikšnem številu, s policije natančno niso odgovorili – več kmetov, prevoznika in članice Društva za zaščito konj so naslednji dan odpeljali goveda s kmetije, osla pa niso našli.

"Uradni veterinarji ne prakticirajo poziva nevladnih organizacij pri prisostvovanju, kvečjemu pojačajo ekipo s strani uradnih veterinarjev oz. po potrebi, v primeru konfliktne stranke, pridobijo pomoč policije. Vse kaže na to, da gre v smeri zrežirane zadeve," je dogajanje komentirala predsednica Sindikata veterinarjev Nataša Ajdič. V sindikatu veterinarjev so bili sicer že pred sprejemom novega zakona o zaščiti živali kritični do tega, da bi nevladniki po novem nadzorovali kmete.

Kmet opozarja na neustrezen postopek, zavajanje in zlorabo uradnega položaja

To pa ni edini zaplet v tej zgodbi. Kmet Rudi Možgan, ki trdi, da so bile živali lepo rejene in v dobri kondiciji, Danuši Štiglic očita neustrezno voden postopek, pomanjkljiv zapisnik, spisan zgolj v osmih vrsticah, zavajanje stranke in celo zlorabo uradnega položaja.

"S strani kolegov, uradnih veterinarjev, so postopki, zapisniki, kar se tiče vsaj po številu zapisanih strani, obsežnejši. Dvomimo o upravičenosti samega odvzema govedi oz. smatramo, da je tukaj bilo kršeno načelo sorazmernosti. Lahko bi bili odrejeni kaki drugi ukrepi, ki bi bili sorazmernejši napram odvzemu – obstajajo opozorila, opomini, ureditvene odločbe," je dejala predsednica Sindikata veterinarjev.

Sorodna novica Po ostrem odzivu zbornice in sindikata kmetov Šarec napovedal notranji nadzor nad odvzemom krav

"Izreči predhodni popravljalni ukrep glede na katastrofalne razmere bi bilo prav neumno," je v telefonskem pogovoru za oddajo Tarča dejala Danuša Štiglic. Rudi Možgan se je sicer zaradi podobne zadeve v inšpekcijskem postopku znašel že pred 5 leti. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da krava in telica stojita v nastilju, pomešanim z blatom, in z zadnjima nogama v globokem svežem blatu, zaradi nabiranja nastilja in gnoja na stojiščih pa se je povečal naklon stojišča, kar povzroča težave pri vstajanju in leganju goveda in tudi ne omogoča udobnega ležanja goveda. Možganu so takrat odredili redno čiščenje stojišč. Ker je nepravilnosti odpravil, pa so postopek ustavili.

O tem, da so prizori krav v blatu in lastnih iztrebkih katastrofalni in da bi moral kmet urediti prostor, kjer so se zadrževale živali med napajanjem, se sicer strinjajo vsi. Ali je bil postopek voden ustrezno in v skladu z zakonodajo, pa naj bi zdaj na Upravi za varno hrano ugotavljali z internim nadzorom. Tako vsaj je napovedal začasni kmetijski minister Marjan Šarec. Do zdaj nadzora še niso uvedli, z uprave tudi niso sporočili, kdo bo v komisiji za nadzor.

Sredstva od prodaje po novem pripadajo društvom za zaščito živali

Eden od razlogov za tako burne odzive je tudi denar. Do zdaj so sredstva od prodaje prejeli kršitelji, po novem pa društva za zaščito živali. Rejec konj iz okolice Velenja, ki je pomagal pri odvozu živine s kmetije Možgan in pri katerem so zdaj štiri odvzete živali, pričakuje, da bo za štiri goveda s približno 300 kilogrami plačal med 1200 in 2400 evri. Računa za odkup še ni dobil. Od tega denarja bodo odšteli stroške postopka, rejec pa bo dobil povrnjene stroške prevoza. Preostali denar pa bo šel – kot določa novi zakon – za prehodne hleve, ki jih sicer še ni, in društvom za zaščito živali.

Sorodna novica Na kmetiji blizu Krškega so veterinarski inšpektorji odvzeli 24 glav goveda

Koliko za goveda pričakujejo drugi kupci, ni znano. Nenavadno pa je, da uradnega dokumenta o razdelitvi živali ni, o nakupu so se kmetje dogovorili kar na terenu, sta v prispevku opozorila novinarja Vanja Gligorović in Klemen Košak. "Po prejšnjem zakonu so se iz kupnine najprej financirali stroški postopka, potem pa je razliko dobil rejec živali. Po novem zakonu pa se iz kupnine najprej financirajo stroški postopka, potem pa gre za zaščito živali, torej dobi nevladna organizacija, ki dejansko te živali ima v reji," je spremembe pojasnila Irena Šinko.

Za kakšen denar je šlo pri nekaterih drugih primerih odvzema? Nekatere živali so zelo poceni, saj so v zelo slabem stanju. Za šest ponijev, ko so bili odvzeti s kmetije na Svetem Štefanu na Savinjskem, so v Društvo za zaščito konj aprila letos denimo odšteli 60 evrov. V drugih primerih lahko gre za višje zneske – 26 glav goveda, ki je bilo odvzeto s kmetije v okolici Maribora, je podjetje Vita-Špindler odkupilo za slabih 16 tisoč evrov, prvotnemu lastniku pa je bilo po plačilu stroškov povrnjenih 11.500 evrov.

Ta denar bo zdaj torej šel za društva za zaščito živali in za prehodne hleve. Omejitve, koliko časa bodo živali lahko v prehodnem hlevu, ni. Prav tako ni omejena cena, ki jo lahko postavijo za oskrbo. Že zdaj pa na primer Društvo za zaščito konj za oskrbo odvzete živali zaračunava 17 evrov na dan.

Strokovnjaki opozarjajo, da pri pripravi zakona niso bili upoštevani

Denar pa ni bil glavno jabolko spora pri sprejemu novele zakona o zaščiti živali, ki je bila sprejeta mimo vseh opozoril stroke in z ogromnim zaledjem nevladnih organizacij. Ena od bolj perečih določb novega zakona je ravno velika vloga nevladnikov v inšpekcijskih postopkih za zaščito živali. Pred sprejetjema zakona so bili zelo kritični tudi v zakonodajnopravni službi, kjer so opozarjali, da je določba sporna iz pravnega in tudi ustavnega vidika.

Ostri so bili tudi veterinarji iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, češ da je zakon napisan populistično, centralizirano na pogled deležnikov glavnega mesta. "Šlo je za zelo enostransko dejanje, ki so ga vodili neki poslanci in pa na račun teh nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito živali. Stroke pa praktično v ničemer niso upoštevali," pa je opozoril Klemen Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete.

"Pri samem sprejemu smo poslušali očitke o tem, da strokovnjaki niso bili povabljeni zraven - v tem primeru je strokovnjakinja odredila odvzem, pa spet ni v redu," pa na očitke odgovarja Jadranka Juras iz Društva za zaščito živali Lajka.

Macerl: Politizacija dogodka je prikladna tako za vlado kot za opozicijo

Tako kot je po eni strani jasno, kako močno vlogo pri sprejemu zakona in tudi v odmevnem procesu odvzema so imeli nevladniki, ki so neposredno povezani tudi z vrhom vlade, je po drugi strani očitno, da je desnica pograbila to temo za politični obračun. Zavrelo je na socialnih omrežjih.

"Odvzem – krajo živine je izvršila inšpektorica, ki je bila Golobova izbranka za direktorico Uprave za varno hrano," je na omrežju X zapisal evropski poslanec Franc Bogovič. "Po domače se reče temu kraja. Zloraba inšpekcije je premil izraz," je bil kritičen predsednik SLS-a Marko Balažic. "Preprosto neverjetno! Vsi indici kažejo, da je šlo za evidentno zlorabo zakona in inšpekcijskega postopka – vse v imenu NVO-aktivizma," je bil kritičen predsednik NSi-ja Matej Tonin. S fotografijo Valerije Podgornik na kraju odvzema goveda pa se je na dogajanje na omrežju X odzval tudi predsednik SDS-a Janez Janša.

"Stvar se je skrajno spolitizirala in je tako za vladno stran kot za opozicijsko stran zelo prikladna dimna zavesa. Izza te dimne zavese imamo vlado, ki je neuspešna s svojimi reformami in obljubami, in pa opozicijo z netransparentnim delovanjem in s kopico afer. Tako kot gledamo zadnjih 10 let in več, se tudi ta primer zdaj zlorablja, da se skrega ljudi med sabo," je dogajanje komentiral sopredsednik stranke Vesna Uroš Macerl.

"Sem več kot 30 let kmet in lahko z gotovostjo trdim, da v vseh teh letih ni bilo niti leve niti desne vlade, ki bi ji bilo za kmeta vsaj malo mar," je poudaril.