V predvolilnih tekmah po slovenskih občinah v okviru volilne kampanje na lokalnih volitvah je med osrednjimi temami tudi uspešnost črpanja evropskih sredstev, ki so vsekakor pomembna za razvoj občine in njene infrastrukture. Najbrž ni županskega kandidata, ki ne bi imel ideje, kako bi bolje pridobival denar iz skupne evropske blagajne.

Slovenske občine so glede črpanje evropskih sredstev v obstoječi perspektivi, vsaj glede projektov, ki so jih prijavile, različno uspešne. Občine iz t. i. imenovane zahodne regije (4 statistične regije) imajo sicer na voljo manj sredstev iz naslova evropske kohezijske politike, saj jim od 420 milijonov sredstev pripade 133 milijonov evrov, vzhodni Sloveniji (šest statističnih regij) pa 287 milijonov evrov.

Vzhodna kohezijska regija namreč še vedno spada med manj razvite evropske regije, torej tiste, katerih BDP je manjši od treh četrtin povprečnega BDP-ja EU-ja. Tem regijam je namenjena polovica vseh proračunskih sredstev. Medtem pa razvitejša zahodna regija že spada med t. i. regije v prehodu, kar pomeni, da njihov BDP dosega od 75 do 90 odstotkov evropskega povprečja.

Največ na prebivalca počrpa Žužemberk
Katere občine so za zdaj, vsaj glede prijavljenih projektov za črpanje evropskega denarja v sedanji finančni perspektivi, najuspešnejše? Nominalno gledano, je po podatkih urada za kohezijsko politiko, glede na višino upravičenih stroškov pridobljenih projektov, najuspešnejša Ljubljana, s skoraj 69 milijoni sredstev. Sledi ji Dravograd s 40,5 milijona evrov, Kamnik s skoraj 36 milijoni, Postojna 31,6 milijona in Žužemberk z 28,9 milijona evrov.

Prav majhna dolenjska občina z nekaj več kot 4600 prebivalci je tudi na prvem mestu po višini upravičenih stroškov projektov na prebivalca. Vsak občan Žužemberka bo iz evropskih sredstev "prejel" 6256 evrov. Na drugem mestu je Dravograd s 4603 evri na občana, na tretjem pa Postojna s 1950 evri. Sledita jim Kočevje s 1650 evri in Kamnik s 1212 evri.

Projekti omenjenih občin, za katere so jim bila odobrena sredstva, so povezani z oskrbo s pitno vodo ali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda. Pri oskrbi s pitno vodo gre večinoma za izvedbo hidravličnih izboljšav obstoječega sistema ali priključitev prebivalcev na javne vodovode, pri odvajanju in čiščenju odpadnih vodah pa za gradnjo ustrezne infrastrukture.

Občine sicer lahko s projekti še črpajo sredstva za energetsko prenovo in sanacijo občinskih stavb, za oblikovanje celotne prometne strategije, katere cilj je vzpostavitev trajnostnega načrtovanja prometa, za naložbe v gospodarsko-poslovne cone kot tudi za naložbe v preventivne centre, v urbano trajno mobilnost in v "strategije lokalnega razvoja." Pri teh gre med drugim za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za spodbujanje enakosti spolov.

Preprečevanje črpanja sredstev
Številne slovenske občine črpajo evropski denar tudi s projekti, v katerih sodeluje več občin skupaj. Nekatere občine so tako za črpanje evropskih sredstev ustanovile skupne medobčinske službe. Občine pa lahko, sicer iz nerazumljivih razlogov, sosedom tudi preprečijo črpanja sredstev.

To se je nedavno zgodilo v primeru Jezerskega in Kamnika. Zaradi možnosti izdatnejšega črpanja evropskih sredstev tudi s čezmejnimi projekti je želel Kamnik spremeniti mejo med naseljema Kamniška Bistrica in Zgornje Jezersko (gre za skalnat teren ob nekdanji štajersko-koroško-kranjski tromeji). S tem bi Kamnik in tudi osrednjeslovenska statistična regija dobila stik z Avstrijo. Na Jezerskem so občinski svetniki le ustregli želji Kamnika, vendar so potem na Jezerskem izvedli referendum, kjer se je večina Jezerjanov odločila, da ne bodo dovolili spremembe meje.

Sredstva bodo malo usahnila
Sredstva, ki jih bo Evropa namenila Sloveniji v prihodnji perspektivi 2021–2017, bodo nekoliko usahnila, tako zaradi odhoda Velike Britanije iz EU-ja kot tudi zato, ker bodo slovenske kohezijske regije postale bogatejše. Po trenutnih načrtih bo Slovenija v naslednji perspektivi namenjenih 9 odstotkov manj sredstev, medtem ko celotno znižanje po EU-ju znaša 10 odstotkov.

Manj sredstev pa bo morda tudi, ker bo BDP slovenskih kohezijskih regij višji. Zahodna slovenska regija bi lahko presegla povprečje EU-ja, kar bi jo uvrstilo med bolj razvite evropske regije, vzhodna kohezijska regija pa med t. i. prehodne. Zgornja meja sofinanciranja projektov iz evropskih sredstev bi se tako znižala na največ 40 odstotkov oz. 55 odstotkov. Pri manj razvitih regijah bo meja sofinanciranja znašala 70 odstotkov.

Kot je za MMC pojasnil direktor urada za kohezijsko politiko Bojan Suvorov, sta dve kohezijski regiji maksimum, kar lahko Slovenija doseže v skladu z evropsko zakonodajo, ki določa, da morajo imeti kohezijske regije v povprečju 800.000 prebivalcev. Ali bi bilo za Slovenijo torej smiselno, da bi bila celotna država v eni, sicer manj razviti kohezijski regiji? Tak primer so vse tri baltske države Litva, Latvija in Estonija.

"Za naslednjo perspektivo smo prepozni, ker je Eurostat predal podatke. Po letu 2027 in naprej bomo videli, ali bi kalkulacije pokazale, ali je ena regija smiselna ali ne," pojasnjuje Suvorov.