Lanski proračunski presežek Slovenije do proračuna EU-ja je najvišji v celotni finančni perspektivi 2007-2013, ki se izteče z letošnjim letom. Slovenija se je v tem obdobju po uspešnosti koriščenja evropskih sredstev uvrstila na 10. mesto med osemindvajseterico.

Do konca lanskega leta je bilo prek javnih razpisov dodeljenih za 4,4 milijarde evrov oziroma 108 odstotkov razpoložljivih sredstev. Država pa je upravičencem za izvedene aktivnosti izplačala skoraj 3,4 milijarde evrov oziroma skoraj 83 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Država na podlagi teh izplačil v Bruselj pošlje zahtevke za povračila iz evropske blagajne, vendar ta nikoli niso enaka izplačilom iz državnega proračuna, saj se pojavljajo neupravičeni izdatki in finančne korekcije, pojasnjujejo na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Slovenija je bila najučinkovitejša pri porabi sredstev v okviru programa krepitve regionalnih potencialov, sledi mu program razvoja človeških virov, najmanj učinkovito pa je bilo črpanje evropskih sredstev v okviru programa okoljske in prometne infrastrukture. Ob tem pa vladna služba navaja, da je bil lani prav v tem programu dosežen največji napredek pri realizaciji projektov.

Postopki javnega naročanja so se po ocenah vladne službe končali, projekti pa so v intenzivni fazi. Izvedba projektov pa bo morala tudi letos potekati zelo intenzivno, če se namerava počrpati vsa sredstva.

V novem proračunskem obdobju EU-ja 2014-2020 bo imela Slovenija na voljo okoli 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev.