Podprli so jo v vseh treh strankah koalicije, njenemu imenovanju niso nasprotovali v NSi-ju, v ZaAB-u so se glasovanja vzdržali, proti pa so bili v SDS-u in ZL-ju. Premier Miro Cerar je prepričan, da bo kot ministrica zaupane naloge opravljala strokovno, uspešno, odgovorno, zavzeto in pošteno.

"Jasna pravila in močne mreže"
Smerkoljeva bo na položaju nasledila novo evropsko komisarko za promet Violeto Bulc. Po imenovanju je pred poslanci kot svoj cilj izpostavila delovanje v dobro širše skupnosti. Slovenija je z jasnimi cilji, jasnimi pravili in močnimi mrežami po njenem prepričanju lahko uspešna v današnjih razmerah. Verjame tudi, da bomo v Sloveniji uspeli zasnovati razvojno strategijo in najti rešitve, ki bodo državo popeljale k uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju.

Smerkoljeva, ki je v kratkem času ministrovanja Bulčeve opravljala naloge državne sekretarke, meni, da mora služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prispevati k uravnoteženemu, progresivnemu in trajnostnemu razvoju Slovenije, s čimer deli vizijo svoje predhodnice. Za ključni cilj v prihodnjem letu si je Smerkoljeva zastavila pripravo strategije razvoja Slovenije.

Zastavljene cilje je sicer nova ministrica razdelila v štiri stebre in en podporni steber. V okviru štirih glavnih stebrov si bo prizadevala za razvoj, učinkovito porabo preostalih sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013, učinkovito koriščenje sredstev v novi perspektivi 2014-2020 in vzpostavitev vladne projektne pisarne za devet strateških projektov, v okviru podpornega stebra pa želi dvigniti zadovoljstvo zaposlenih, službo vlade pa prilagoditi novim izzivom.

Podpora koalicije
V poslanski skupini SMC-ja so prepričani, da ima Smerkoljeva znanje, motivacijo, voljo in željo, da postavi resor na noge - Marko Ferluga je tako poudaril, da ji zaupajo, da bo s svojo strokovnostjo in pozitivnim pristopom zmogla vsa bremena, s katerimi se bo soočila.

Podobno menijo tudi v DeSUS-u, kjer jih veseli, da dobro pozna področje, ki ga bo vodila, in menijo, da je optimalna izbira. Franc Jurša je poudaril, da od nje pričakujejo proaktivno držo pri črpanju evropskih sredstev na področju sociale, predvsem sredstev, namenjenih medgeneracijskemu sodelovanju ter sredstev za generacijo 50+, ki poleg mladih velja za eno najbolj ranljivih skupin. V SD-ju ocenjujejo, da je bila njena predstavitev na odboru dobra, kandidatka pa da ima potrebne izkušnje, znanje in voljo, da bo njeno delo pripomoglo k odločilnemu koraku naprej.
NSi ji ne nasprotuje, ZaAB vzdržan, ZL in SDS proti
Da bo ključna naloga nove ministrice maksimalen izplen evropskih sredstev, je poudaril tudi Matej Tonin (NSi) in spomnil na pasivno vlogo prejšnje vlade na tem področju, ki je pustila posledice vsaj za 34 občin in njihovih 11 okoljskih projektov. Smerkoljeva po njegovih besedah sicer ni odgovorna za postopanje prejšnje vlade, bo pa njena naloga zelo zahtevna.

Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB) je izrazila upanje, da se je Smerkoljeva iz preteklih napak na tem področju česa naučila, v zvezi s perspektivno 2007-2013 pa ji je svetovala, da naredi vse v njeni moči, da župani občin, katerim so bila dodeljena kohezijska sredstva in za katere je jasno, da jih ne bodo mogle počrpati, od projektov odstopijo. Glasovanja o Smerkoljevi so se v ZaAB-ju sicer vzdržali, a ji napovedujejo vso podporo pri reševanju zahtevnih nalog, ki so pred njo.

Smerkoljeva medtem s svojo predstavitvijo ni prepričala poslancev SDS-a, kjer zaradi načina sprejemanja operativnega programa za črpanje evropskih sredstev njeno delovanje kot državne sekretarke ocenjujejo za neprimerno. Ne podpirajo je niti v ZL-ju, kjer, kot je pojasnila Violeta Tomič, menijo, da je za dejanski razvoj v korist ljudi potrebna radikalna sprememba trenutne strategije vlade, ki je strategija razprodaje in varčevalnih ukrepov in ki da jo podpira tudi kandidatka za ministrico.

Glasovanje o rebalansu
Šest tednov pred koncem leta je DZ sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Z njim se zagotavlja dodaten denar za izdatke, ki so bili ocenjeni prenizko, primanjkljaj pa povečuje na 1,2 milijarde evrov. Vlada odločnejše ukrepe napoveduje pri spremembah proračuna za leto 2015.
Z rebalansom, zanj je glasovalo 52 poslancev, proti njemu pa 22, se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.
Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta ob obravnavi predloga v torek zagotovila, da je vlada odločena konsolidirati javne finance, vsi ukrepi pa bodo v prizadevanju spodbujanja gospodarske rasti. Mramor je v torek pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine ter trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost ter koncesij.

Rebalans spremlja novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Ena od pomembnejših novosti je določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev iz preteklega programskega obdobja. Poleg tega se za eno milijardo evrov povečuje najvišji možni obseg zadolževanja države v letu 2014, namreč s 4,9 na 5,9 milijarde evrov.