Z rebalansom letošnjega proračuna se proračunski prihodki zmanjšujejo za 20 milijonov evrov, na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov, na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov, na 1,2 milijarde evrov, to je 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Vlada je pojasnila, da bi lahko letošnje leto izpeljala tudi brez rebalansa, vendar želi transparentno prikazati izvrševanje proračuna. Ker smo pred koncem leta, ne predlaga kakšnih strukturnih ukrepov, ampak je v rebalans vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je bilo to mogoče.

Stanje v državi je resno
"Stanje v državi je zaradi preseženega primanjkljaja in relativno visokega dolga resno in zahtevno. Dokler ne odpravimo neugodnega javnofinančnega položaja, smo v položaju, ko v marsičem o nas odločajo drugi. Zaostritev stanja in omejitev manevrskega prostora na področju javnih financ je zaradi težkih makroekonomskih okoliščin v zadnjih letih realnost naše države," je najprej poslance nagovoril predsednik vlade Miro Cerar.

"Številnih izzivov, ki so pred nami, se moramo lotiti dovolj enotno, vztrajno in potrpežljivo. Ob mnogih nujnih in hitrih odzivih lahko namreč pozitivne temeljne in trajnostne spremembe dosežemo le s pretehtanimi in postopnimi koraki. Vlada je svoje prve resnejše korake naredila s pripravo predlogov rebalansa proračunov za leti 2014 in 2015," je še povedal in dodal, dolgoročno ne moremo porabiti več, kot ustvarimo.

Rebalans je logična posledica
"Ob izjemno negotovih razmerah v letu 2013 pri pripravi proračuna za letošnje leto in tudi velikih spremembah v prvem delu letošnjega leta je rebalans proračuna logična posledica. Kar se ne zdi logično, je dejstvo, da sprejemamo rebalans v novembru za tekoče leto. Tako se najprej postavlja vprašanje, ali ni prepozno in ali bi ga morali sprejeti že na primer junija. Junij bi bil logična izbira, če ne bi imeli političnega vakuuma, in to takrat pač ni bilo mogoče," je nato poslancem razložil finančni minister Dušan Mramor.

Poudaril je še, da bi bilo mogoče izpeljati letošnje leto v maksimalnih okvirih, torej brez rebalansa. Toda vlada se je kljub temu odločila za izpeljavo rebalansa proračuna, in sicer, kot je dejal Mramor, iz več razlogov, denimo zaradi nekaterih napak pri načrtovanju ter da bo proračunsko leto teklo normalno do konca leta brez dodatnega omejevanja.

Opozoril je še, da je prednostna naloga vlade uravnoteženje javnih financ. Prvi ukrep za dosego omenjenih ciljev je sprejetje tega rebalansa. "Z rebalansom proračuna si je vlada določila ciljni primanjkljaj sektorja države na ravni 4,3 odstotka, za leto 2015 pa načrtujemo 2,8 odstotka," je pojasnil Mramor.

Koalicija zadovoljna z rebalansom
Podporo rebalansu proračuna so napovedali v SMC-ju, DeSUS-u in SD-ju. Vodja njihovih poslancev Matjaž Han je povedal, da »ob tem rebalansu kot nekakšni generalki za prihodnje pozdravljamo težnjo, da se ohrani in krepi socialna država. "Vseeno pa je bil nezadovoljen, saj se zmanjšujejo sredstva za spodbujanje razvoja kadra v gospodarstvu, za mlade raziskovalce … Prav tako ne moremo mimo tega, da rebalans znižuje sredstva na ministrstvu za gospodarstvo iz naslova manj počrpanih evropskih sredstev zaradi znižanj sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo. Z drugimi besedami, ker ne znamo dobro počrpati evropskega denarja," je dejal Han.

Tilen Božič (SMC) je povedal, da je rebalans primeren korak v zagotavljanju večje preglednosti nad poslovanjem in finančnim stanjem države. Uroš Prikl (DeSUS) pa je bil v imenu svoje poslanske skupine zadovoljen, da je vladi uspelo rebalans pripraviti tako, da se položaj državljanov ne poslabšuje, predvsem ne najranljivejših skupin prebivalstva.

Opozicija proti rebalansu
Rebalans proračuna pa je poenotil opozicijo. "Ob tem proračunu in ob tej spremembi proračuna, ki določa življenje državljanov in državljank, je ogromno nejasnosti. Poleg tega so bile nejasnosti že prej in ogromno je požrtih besed. Ogromna je razlika med tisto, kar se napove, in na koncu med realnostjo, če želite med besedami in dejanji, in bojim se, da tudi v tej koaliciji. Dejstvo pa je, povečuje se primanjkljaj, povečuje se zadolžitev. Ne izboljšuje se konkurenčnost slovenskega gospodarstva na vseh mednarodnih lestvicah. Ni prioritet, ni niti ene prioritete, kaj se bo dejansko tu zgodilo," je dejstva, zakaj SDS ne bo podprl proračuna med drugim našteval Andrej Šircelj.

Rebalansa proračuna ne bo podprla tudi Združena levica. "Doslej so stroške krize v Sloveniji plačevali revni in srednji sloj, medtem ko so kapitali najbogatejši po navadi prejemali odpustke. Predlagani rebalans proračuna te trende nadaljuje. Spet se bo rezalo v socialno državo, kar bo še dodatno obremenilo najšibkejše, in spet se bo rezalo v javni sektor, kar bo še dodatno uničevalo srednji sloj, ki v tej družbi že več let razpada. In dodatno, država bo z rezi v naložbe zavrla pozitivne gospodarske trende, ki so se v tem letu vendarle pojavili," je poudaril vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec.

Zavrnitev predloga rebalansa je v imenu NSi-ja razodel Jože Horvat. "Navadni smrtniki si težko predstavljamo, kaj pomeni 200 milijonov. Težko. V žepu imamo kakšen evrsko kovanec pa kakšen bankovec. 200 milijonov je za 2 milijona Slovencev praktično pomeni bremenitev, ker to bo treba pokriti, in to pomeni obremenitev vsakega od Slovenk in Slovencev, vseh nas 2 milijona, sicer niso davkoplačevalci, in to pomeni obremenitev, ki tako v prispodobi pomeni en kilometer dolg niz evrskih kovancev. En kilometer dolg niz evrskih kovancev," je praktično ponazoril, kaj pomeni za 200 milijonov povečan primanjkljaj.

Podpore rebalansu ne bo iz vrst opozicijskega ZaAB. "Na vprašanje, ali je rebalans proračuna Republike Slovenije potreben lahko odgovorimo nikalno. Proračun za leto 2014 bi bilo mogoče izvršiti tudi brez predlaganega rebalansa. Strukturnega preboja ta rebalans vsekakor ne prinaša. Skrbijo nas pa lahko besede predsednika vlade, ki za rebalans pravi, da so danes pred nami prvi resni koraki v pravo smer, ob tem, ko minister za finance pravzaprav potrjuje moje besede, da gre pri tem rebalansu tako rekoč samo za ugotovitev dejanskega stanja," je povedala Alenka Bratušek.

Glasovanje v sredo
K predlogu rebalansa je vloženih šest dopolnil, s katerimi želita poslanski skupini SDS in NSi znotraj proračunske porabe prerazporediti 44 milijonov evrov. A vlada jih ne podpira in tudi odbor DZ-ja za finance jih v soboto ni podprl, zato je pričakovati, da tudi v sredo ob glasovanju ne bodo deležna podpore.

DZ se je pred koncem današnjega dne novembrske seje seznanil še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, ki spremlja predlog rebalansa. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta.

Ena od pomembnejših novosti je določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev iz preteklega programskega obdobja. Poleg tega se za eno milijardo evrov povečuje najvišji možni obseg zadolževanja države v letu 2014 - namreč s 4,9 na 5,9 milijarde evrov.