"Vlada bi morala predložiti zakon, pa ga ni. Ustavna obtožba stoji na čvrstih temeljih. Nedvoumno je, da je določilo ustave kršeno," je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko.

Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino, bo sicer opredelil podrobnosti glede izvajanja fiskalnega pravila in načina uravnoteženja javnih financ. Fiskalno pravilo, v ustavo vneseno maja lani, predvideva, da morajo biti od leta 2015 naprej prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Od pravila se lahko odstopi le v izjemnih okoliščinah.

Vlada bi morala izvedbeni zakon predlagati v šestih mesecih. "Za ta zakon je potrebno soglasje dveh tretjin vseh poslancev, vendar kljub temu, da smo tako ustavno spremembo fiskalnega pravila kot tudi osnutek zakona pustili vladi Alenke Bratušek, ta ni predlagala nobenega predloga tega zakona," opozarja Tanko. Posledica je po njegovem mnenju neustavno stanje in visoka rast zadolževanja.

Ministrstvo osnutek še dopolnjuje
Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da so opravili še nekaj dodatnih strokovnih razprav o osnutku zakona, zdaj bodo osnutek dopolnili in ga v kratkem posredovali v nadaljnjo obravnavo.

Ustavne obtožbe do zdaj niso uspele
V samostojni Sloveniji sta bila doslej v državni zbor vložena dva predloga ustavne obtožbe, a ker nista dobila zadostne podpore poslancev, tudi nikoli nista prišla do presoje ustavnih sodnikov.

Leta 1998 je SDS v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995. V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.

Poslovnik DZ sicer določa, da najmanj 30 poslancev lahko predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika republike, predsednika vlade ali ministra pred ustavnim sodiščem. O obtožbi odločajo z večino glasov vseh poslancev. Če je sklep o obtožbi sprejet, ga predsednik DZ-ja pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko ustavno sodišče odloči, da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije, , lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade oz. ministru preneha funkcija. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.