DZ je v petek z veliko večino sprejel spremembe ustave na področju referendumov, sprejel pa je tudi vnos fiskalnega pravila v ustavo. Foto: BoBo
DZ je v petek z veliko večino sprejel spremembe ustave na področju referendumov, sprejel pa je tudi vnos fiskalnega pravila v ustavo. Foto: BoBo
Tone Jerovšek se z omejitvami na področju referendumov strinja in jih vidi kot nadgradnjo fiskalnega pravila. Foto: BoBo
Tudi Miro Cerar vidi povezavo med spremembani referendumske ureditve in fiskalnim pravilom, a opozarja na probleme, ki jih lahko to povzroči v prihodnosti. Foto: BoBo

Pravnik in dolgoletni svetovalec DZ-ju Miro Cerar sicer meni, da so spremembe ustave na področju referendumske ureditve strokovne in politično zelo domišljene, proces vnašanja fiskalnega pravila v ustavo pa je po njegovem mnenju trajal dovolj dolgo in ob sodelovanju stroke.

Omejitve na področju referendumov so primerjalnopravno utemeljene, je dejal Cerar. V mnogih sistemih so še ostrejše. A če te spremembe povežemo z uveljavitvijo fiskalnega pravila na ustavni ravni, se prostor za referendume dramatično oži, je opozoril Cerar.

"Fiskalno pravilo, da se onemogočijo referendumi"
Že politiki sami so v začetnih razpravah priznali, da je eden temeljnih razlogov za uveljavitev fiskalnega pravila na ustavni ravni ravno to, da se onemogočijo zakonodajni referendumi o tistih zakonih, ki bodo uvajali radikalnejše reformne ukrepe, je spomnil Cerar.

Dejal je, da je sicer neprimerno, da se vsi ti ukrepi, ki jih nujno potrebujemo, z referendumi rušijo, po drugi strani pa moramo razumeti, da je omejitev, ki jo fiskalno pravilo prinaša na referendumskem področju, nepredvidljiva in lahko tudi zelo huda.

Pri tem Cerar opozarja, da bodo z vidika fiskalnega pravila presojani tudi predlagani referendumi o zakonih, ki ne bodo neposredno zadevali davkov ali česa podobnega, a bodo imeli neke finančne posledice. To pa pomeni, da lahko prej ali slej pride do tega, da DZ kakšnega referenduma ne bo hotel razpisati.

A prvi veliki izziv za DZ bo izvedbeni zakon, ki ga bo treba sprejeti v šestih mesecih, je pojasnil Cerar. Podobno meni tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, ki je tudi mnenja, da so bile spremembe ustave nujne. Dejstvo, da so bile sprejete z veliko večino, pa je zanj dober znak.

Jerovšek: Nekatere demokratične države referenduma sploh ne poznajo
S fiskalnim pravilom smo se zavezali, da bomo na srednji rok in dolgoročno spoštovali finančno vzdržnost države, je dejal. Pričakuje tudi, da bo vlada predlagala tako politiko, da se bo načelo socialne države izvajalo v smislu, da morajo v krizi več prispevati tisti, ki imajo višje dohodke.

Glede referendumov je dejal, da se je vprašanje, kako široko dovoliti referendume, zastavljalo že ob sprejemanju ustave. Nekatere demokratične evropske države referenduma sploh ne poznajo, je dejal. Omejitve referendumov pa po njegovem mnenju prinašajo celo večjo pravno varnost.

Tudi Jerovšek vidi povezavo med spremembami referendumske ureditve in vnosom fiskalnega pravila v ustavo, vendar je glede tega manj skeptičen kot Cerar. Jerovšek namreč meni, da so spremembe referendumov neke vrste nadgradnja fiskalnega pravila, da v situaciji, ko je treba zagotavljati vzdržnost javnih financ, vsake odločitve DZ-ja ali vlade ni mogoče spodnesti z referendumom. Dodal je še, da je načelno prepričan, da nobena pametna vlada ne dela zoper svoje ljudi.

Potrebne naj bi bile tudi druge spremembe ustave
Oba pravna strokovnjaka pa sta mnenja, da so potrebne še nekatere ustavne spremembe. Vendar Cerar ob tem meni, da trenutno ni smiselno iti v ustavne spremembe, če te niso izrazito nujne in koristne, vso energijo pa je treba usmeriti v tiste sfere, kjer imamo ogromno težav in problemov. Ustava namreč ni bistvena ovira za reševanje krize ali pa dejavnik, ki bi jo povzročal, meni Cerar.

Jerovšek pa je izpostavil nekaj konkretnih stvari, ki bi jih bilo treba v ustavi spremeniti, in sicer način formiranja vlade oziroma potrjevanja ministrov v DZ-ju in še nekatere druge.