Pričakujejo, da bodo besedilo do takrat že večinoma uskladili, prvak SDS-a Janez Janša, ki je zaradi še nesprejetja zakona o fiskalnem pravilu grozil tudi z ustavno obtožbo, pa meni, da gre le za pridobivanje časa.

DZ je fiskalno pravilo, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, namreč vnesel v ustavo 24. maja lani in v šestih mesecih bi moral sprejeti tudi izvedbeni zakon, ki bo opredeljeval podrobnosti izvajanja tega pravila v praksi - to obdobje se je torej izteklo že konec novembra lani.

Strokovna skupina bo še enkrat preučila pripombe
Predvideno je sicer, da se bo začelo fiskalno pravilo uvajati v letu 2015. Bratuškova je v izjavi po srečanju pojasnila, da spremenjeni člen ustave določa, da morajo biti proračuni usklajeni srednjeročno, nikakor ne že v letu 2015. "In ta zakon ureja to postopno uravnoteženje," je dejala.

Danes so se sicer dogovorili, da bodo stranke do srede posredovale ime osebe, ki bo sodelovala v strokovni skupini, ki bo še enkrat preučila vse pripombe, čez dva tedna pa naj bi se spet zbrali. Med nerešenimi vprašanji pa je izpostavila vprašanje organiziranosti in pristojnosti fiskalnega sveta ter upoštevanje bruto domačega proizvoda, ki bo dopuščal odstopanje od fiskalnega pravila.

Uravnoteženje financ brez zadolževanja
Fiskalno pravilo predvideva, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Od pravila se lahko odstopi le v izjemnih okoliščinah.

Podrobnosti izvajanja pa mora opredeliti izvedbeni zakon, ki ga zdaj usklajujejo. Osnutek zakona predvideva tudi ustanovitev fiskalnega sveta in prehodno obdobje do uresničitve pravila. Poslanci bodo morali izvedbeni zakon potrditi z dvetretjinsko večino.