"Odprt in konstruktiven dialog med nami lahko bistveno prispeva k uspešnemu izhodu iz krize. Seveda pa ne bo šlo brez težkih, zahtevnih odločitev in kompromisov," je navedel. Ponovil je obljubo, da bo vlada izvajala projekte in vodila politike, ki bodo spodbujali gospodarsko rast ter prispevali k manjši brezposelnosti. "Ustvarili bomo gospodarstvu dovolj prijazno in stabilno poslovno okolje z bistveno manjšimi administrativnimi ovirami," je napovedal.

Predsednik vlade je poudaril tudi, da bodo spodbujali učinkovitejše delovanje pravosodja in se izogibali dozdajšnji praksi, "ko se je na mnoge posamezne težave prehitro in nepremišljeno odzivalo z zakonskimi spremembami". Predvsem pa bo treba začeti spoštovati veljavno zakonodajo, ki je ponekod povsem ustrezna, je menil.

Pametna specializacija, strateški premislek, jasna merila izbire …
Vlada se bo za zagon gospodarstva trudila tudi z razvojnimi projekti, ki bodo imeli velike multiplikativne učinke, poskrbela pa bo še za strateški premislek glede razvoja gospodarstva skozi strategijo pametne specializacije, je nanizal premier. Pri projektnem financiranju projektov bo sledila "jasnim kriterijem izbire", je napovedal.

Kot enega izmed vzvodov preobrazbe slovenskega gospodarstva sicer Cerar vidi zeleno reformo. Zato bo eden ključnih razvojnih projektov energetska sanacija stavb v javni in zasebni lasti. Po njegovih besedah bo dvigovanje rasti BDP-ja potekalo tudi prek odpravljanja posojilnega krča, prestrukturiranja podjetij, izboljšanja korporativnega upravljanja in privatizacije, spodbujanja izvoza, sistematične krepitve konkurenčnosti ...

V tem kontekstu je omenil predlog rebalansa za letošnje leto in predlagane proračunske ukrepe za leti 2014 in 2015, "ki ne prinašajo radikalnih posegov, temveč iščejo ustrezne kompromise", je sklenil.

Ne le Slovenija, celotna Evropa postaja nekonkurenčna
Zbrane so nagovorili tudi gostje iz tujine. Generalni direktor združenja evropske industrije Businesseurope Markus Beyer je izpostavil, da se z velikimi izzivi sooča celotna Evropa. Ob tem je opozoril, da je imela Evropa pred krizo v svetovni trgovini 40-odstotni delež, zdaj pa ima le še 20-odstotnega. Poleg tega je ugasnilo šest milijonov delovnih mest, medtem ko jih je v ZDA in na Japonskem le milijon.

Več evropskih držav ima previsoke davke, nekonkurenčne cene energentov, prerigidno delovno zakonodajo in predrago socialno varnost, je naštel. Skladno s tem se je zavzel za ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti.

Podpredsednik mednarodnega poslovnega združenja oz. svetovalnega odbora pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) BIAC Peter Lorincze pa je Sloveniji svetoval, naj nadaljuje strukturne reforme, izvede spremembe na področju izdatkov za socialo, zniža javno in zasebno zadolženost, nadaljuje sanacijo bančnega sistema oz. zmanjša obseg slabih posojil, sprejme ukrepe za znižanje brezposelnosti in okrepi konkurenčnost izvoza.