Delodajalci pa so sicer že danes opozorili pred obremenjevanjem gospodarstva, sindikati pa pred varčevanjem. Predstavniki obrtne zbornice so tako že na današnji seji ponovno odločno nasprotovali predlogu vlade, da dodatno obdavči finančne storitve ter dodatni sladkor v brezalkoholnih pijačah.

Iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so po končani seji Ekonomsko-socialnega sveta sporočili, da nasprotujejo dodatnim obremenitvam gospodarstva, ki so predvidene v predlogu varčevalnih ukrepov vlade. Konkretno so navedli davka na finančne in zavarovalne storitve ter trošarine na sladkor in dodatke v brezalkoholnih pijačah, ki so jih označili za nesmiseln ukrep.

"Z uvedbo trošarin na sladke pijače bodo prizadeti tudi lokalni slovenski pridelovalci, s tem pa je vzpostavljena še ena ovira pri razvoju podeželja in zdrave, lokalne in nacionalne pridelane hrane oziroma pijače," je pojasnil Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju.

Zahtevajo tudi znižanje stopnje DDV-ja za prodajo brezalkoholnih pijač v gostinskih lokalih. "Če kupiš brezalkoholno pijačo v trgovini, je stopnja DDV-ja 9,5-odstotna, če jo kupiš v gostinskem lokalu ali če opravljaš gostinsko dejavnost, pa je stopnja DDV-ja 22-odstotna, kar je nesprejemljivo," so prepričani.

Ob tem so dodali, da pijače s sladkorjem predstavljajo le majhen delež živil s sladkorjem in da bodo kupci po dvigu trošarin iskali alternativo v alkoholnih pijačah, ki bodo cenejše, in drugih prigrizkih, ki jih zakon ne zajema. Uvedba trošarin na sladkor v brezalkoholnih pijačah je po mnenju gostincev prav tako diskriminatorna, saj tudi številna druga živila vsebujejo dodan sladkor. Obenem pa so pozdravili napoved, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za naložbe.

Vladi nobena stran ni preveč naklonjena
ESS je danes razpravljal o predlaganih proračunskih ukrepih za letošnje in prihodnje leto ter o predlogu rebalansa proračuna za letos. Pred sejo so bili glede vladnih načrtov kritični tako v sindikalnih kot delodajalskih vrstah. Nekatere motijo varčevanje in naložbe, druge pa obremenjevanje gospodarstva.

Predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janeza Posedija je zmotilo dejstvo, da bo srečanje socialnih partnerjev trajalo le eno uro. "Pričakovali smo, da si bo vlada vzela nekaj več časa za to," je dejal Posedi.

Rebalans proračuna za leto 2014 je po njegovih besedah "že v principu mimo in verjetno iščejo kakšen alibi za dodatna zadolževanja, da to pokrijejo še s kakšnim rebalansom proračuna. Leto 2015 pa nas veliko bolj zanima, kot pa je to mogoče izvedeti v enourni predstavitvi," je še dejal in spomnil, da že več let čakajo na program prestrukturiranja javnega sektorja.

V prihodnjem letu so po Posedijevih besedah ključne naložbe, tako v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo, "ki jo ljudje potrebujejo, denimo širokopasovna dostopnost". "Na nekaterih območjih še vedno ni dostopa do interneta," je opozoril sindikalist.

Nezadovoljni tudi delodajalci
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je pred sejo ESS-ja pojasnila, da so predlagani proračunski ukrepi, s katerimi vlada napoveduje podporo rasti bruto domačega proizvoda, za gospodarstvo prijazni le na prvi pogled.

V ozadju pa so predvidene poteze, ki jim lahko "rečemo odločen ne". V tej luči je omenila nove obremenitve in odpravo določenih bonitet, ki so skladne z evropsko politiko zaščite evropske industrije, konkretno okoljske, energetske dajatve, "pri katerih je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami EU v samem vrhu, celo na prvem in drugem mestu".

"Razbremenjevanje gospodarstva na ta način ni razbremenjevanje, ampak nesprejemljivo dodatno obremenjevanje," verjame Avberškova.

Vladni varčevalni in strukturni ukrepi
Vlada je prejšnji teden sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Primanjkljaj se bo tako zvišal za približno 200 milijonov evrov in bo znašal 1,2 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ker je bil rebalans pripravljen v zadnjem četrtletju tekočega leta, ne vsebuje strukturnih ukrepov.

Strukturni ukrepi so predvideni za rebalans proračuna za prihodnje leto. Z njimi želi država spodbuditi gospodarsko rast in hkrati znižati primanjkljaj pod 3 odstotke bruto domačega proizvoda. Z ukrepi na odhodkovni strani načrtuje okoli 607 milijonov evrov prihranka, z ukrepi na prihodkovni strani pa 108 milijonov evrov dodatnih prilivov. Po tem scenariju naj bi primanjkljaj znašal 2,8 odstotka.

Medtem ko so na prihodkovni strani načrtovani štirje pomembnejši davčni ukrepi, ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve in davka na zavarovalne posle ter spremembe za boljšo učinkovitost pobiranja dajatev, je na odhodkovni strani predviden poseg v stroške javnega sektorja, čemur sindikati že glasno nasprotujejo.

Da vladnih ciljev ne bo mogoče doseči, je za Radio Slovenija napovedoval sindikalist Janez Posedi. "Minister (za finance Dušan Mramor o. p.) je v osebni in časovni stiski, očitno je ostal sam s tem problemom. Vlada in predsednik vlade mu pri tem ne pomagata. Dati nekomu na vrat pol milijarde in ga pustiti samega, je neprimeren pristop že znotraj vlade," opozarja Posedi.

Glede napovedanih ukrepov so črnogledi tudi delodajalci, saj menijo, da Slovenije ne bodo peljali iz krize in bodo pomenili nova bremena gospodarstvu. "Energetsko intenzivnim podjetjem so bile obremenitve v zadnjem času povečane za 300, 400, 500 odstotkov. Znova obremenjevati ta podjetja, pomeni igrati se s strpnostjo in toleranco lastnikov, med katerimi so tudi tuji investitorji," je zmanjšanje obsega oprostitev pri okoljski dajatvi za Radio Slovenija komentiral predstavnik GZS-ja Goran Novković.