Vlada Mira Cerarja je ponovno ločila ministrstvi za notranje zadeve in javno upravo, ki sta bili za kratek čas združeni pod vlado Alenke Bratušek. Novi minister za javno upravo Boris Koprivnikar je javnosti predstavil, s kakšnimi deli in nalogami se bo spopadalo njegovo ministrstvo, poleg tega, da se pogaja s sindikati javnega sektorja glede morebitnega zniževanja plač na račun državnega varčevanja.

Tako v okrilje ministrstva za javno upravo sodijo direktorati za javni sektor, za informatiko, za upravljanje investicij in za javno naročanje ter službe za upravne enote, za lokalno samoupravo, za nevladne organizacije kot tudi služba za boljšo zakonodajo, ki je namenjena procesu debirokratizacije. "Znašli smo se v krču pretirane birokracije," je poudaril Koprivnikar, ki meni, da je predvsem treba zagnati proces poenostavljanja predpisov.

Reorganizacije in centralizacije
Med prioritetami, ki nujno potrebujejo reorganizacijo, je navedel državno informatiko in centralizacijo javnih naročil. Državna informatika se razvija v napačno smer in je preveč segmentirana, namesto da bi bila kompaktna, je povedal in omenil, da ima državni informacijski sektor več kot 900 zaposlenih in da letno potroši skoraj 100 milijonov evrov sredstev.

Še več proračunskih sredstev bi lahko po Koprivnikarjevem mnenju privarčevali s centralizacijo javnih naročil, saj bi z njo država lahko vplivala na skoraj milijardo sredstev. Hkrati pa bi se zmanjšala tudi korupcijska tveganja. Med novostmi je navedel tudi kataloge, iz katerih bodo porabniki javnih sredstev naročali želene zadeve, in obratne dražbe, kjer ponudniki oddajo ponudbo in si nato konkurirajo z zniževanjem cene. Tovrstne dražbe pa naj bi postale obvezne pri javnih naročilih.

Števila občin ne bodo krčili
Pod okrilje MJU-ja sodijo tudi občine in novi minister za javno upravo v nasprotju s svojim prehodnikom Gregorjem Virantom nima želja po zmanjševanju občin, čeprav jih kar 52 odstotkov ne izpolnjuje osnovnih zahtev za ustanovitev občine, kot je 5.000 prebivalcev.

"Težko si predstavljam, da bi nekdo ukazal ukinjanje ali združevanje občin," je opozoril Koprivnikar, ki poudarja, da bi se občine morale povezovati v skupne občinske uprave, ki bi si delile stroške. "Pomembno je, da občine povežemo pri razvojnih projektih, ki bodo financirani iz evropskih sredstev," je opozoril.

Nedržavotvorni sindikati
Koprivnikar, ki ima vlogo glavnega pogajalca s sindikati javnega sektorja glede zniževanja stroškov v javnem sektorju, se ni izognil komentiranju zahtev sindikalistov, ki so tokrat enotni v zavračanju vseh vladnih predlogov.

Tako je razložil, da so pogajanja zelo težavna naloga, saj se mora vlada v tem trenutku pogajati s kar 36 sindikati v javnem sektorju, katerih značilnost je, da se večkrat ne morejo dogovoriti niti med seboj. Zato so pogajanja večkrat kontraproduktivna in ovirajo delo vlade. "Vprašati bi se morali, kdo je kriv za takšno stanje, kot ga imamo," je dejal in dodal, da so vse spremembe v Sloveniji ves čas blokirane, večkrat tudi od sindikatov.

Vlada nima več veliko izbire, da izpolni temeljne zaveze do volivcev, ki so pokazali, da želijo spremembe, je še opozoril in ob tem dodal, da bomo brez sprememb imeli kot družba težave. Sindikalne grožnje z blokadami in radikalnimi ukrepi pa se mu zdijo nedržavotvorne.