Javna razprava o predlogu pokojninske reforme se je končala v ponedeljek. Novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa so dopoldne dokončno potrdili člani Ekonomsko-socialnega sveta.

Bistvenih sprememb predloga ni. Zahtevana upokojitvena starost se bo postopoma podaljšala za dve leti, podaljšalo se bo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove. Hkrati pa se bo zvišal odmerni odstotek na 70 odstotkov.

"Ta reforma je izvedena zato, ker se kot družba staramo, ker živimo dlje in ker je vsaka naslednja generacija žal manjša. Če hočemo ohranjati razmerje med zaposlenimi, ki plačujejo prispevke in upokojenci, ki prejemajo pokojnine, je ključno, da smo se dogovorili, da bomo delali nekoliko dlje. Ob tem smo se vse tri strani strinjale, da se s tem soglaša samo, če pokojnine ne bodo manjše in zato smo izvedli ukrepe, ki vodijo do tega, da sistem postaja pravičnejši. Hkrati pa pokojnine v prihodnosti ne bodo manjše, ampak bodo na začetku odmerjene celo večje, se bodo pa zmerneje usklajevale," je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal minister za delo Luka Mesec, ki je tudi izrazil pričakovanje o konstruktivni razpravi tudi v nadaljnjih postopkih, posebej v državnem zboru.

"Tiste, ki mislijo, da se da na tako težki družbeni temi, kot je prihodnost pokojninskega sistema, ustvarjati kratkoročne politične dobičke, opozarjam, da s tem ne postavljajo pod vprašaj samo pokojninske reforme, ampak postavljajo pod vprašaj prihodnost te družbe," je poudaril Mesec.

Gorenšček: Uspešen pogajalski proces je dobra popotnica

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je poudaril pozitivno plat sicer dolgotrajnega pogajalskega procesa.

"Pozitivna plat sta zgleden socialni dialog in ponovno vzpostavljanje zaupanja med socialnimi partnerji, ki je bilo v preteklih priložnostih razrahljano. Vemo, da imamo nekaj negativnih izkušenj iz sprejemanja preteklih zakonov, kot je dolgotrajna oskrba, kot je zakon o delovnih razmerjih, zato smo tudi v ta proces šli z nezaupanjem, vendar se k sreči naše bojazni niso uresničile. Nasprotno, sam proces je bil zelo skrbno voden z izredno podporo strokovnih služb zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje," je dejal Gorenšček in dodal, da je uspešen pogajalski proces dober kapital ali pa popotnica za druge zakone, ki jih imamo še na mizi in ki naj bi ugledali luč sveta v bližnji prihodnosti.

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je pojasnil, da so na zadnji seji uskladili še nekatere malenkosti, ki so ostale odprte, vendar ne gre za kakšne velike posege v tiste ključne elemente pokojninske reforme, o katerih so se v preteklosti že dogovorili. "Gre za zelo pomemben dogovor o vsebini pokojninske reforme, za katero je dejstvo, da pač predstavlja kompromis," je dejal.

Generalni sekretar združenja delodajalcev Miro Smrekar je poudaril, da ljudje vedno pozneje vstopajo na trg dela, da dlje živimo in da rodnost pada.

"Generacije se manjšajo, zato je zelo pomembno, da novo balansiranje vseh parametrov res izvedemo na soglasen način, ker so sredstva v znesku osem milijard evrov ogromna. Delež, ki ga Slovenija namenja za pokojnine, je eden večjih v Evropski uniji in zato je zelo pomembno, da tudi ne posegamo na stroškovno plat oziroma na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki se pač meri tudi v absolutnem znesku vseh prispevnih stopenj in davkov, ki jih plačujejo delodajalci v Sloveniji," je dejal.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar pa je dejal, da je za vse blagajne najpomembnejše, da gospodarstvo dobro dela, da je zaposlenih čim več in da so plače čim višje.

Vuk: Ostaja grenak priokus

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja pa je dejala, da sicer ostaja grenak priokus, ker "žal delodajalske organizacije niso zmogle tega poguma, da se ni povišala prispevna stopnja delodajalca in nekoliko znižala prispevna stopnja delavca, kar bi pomenilo višje neto plače". "Delodajalci bi dosegli to, da bi se ljudem neto plače zvišale. To se žal ne bo zgodilo, je pa treba biti pošten. Tudi v zadnjih dveh pokojninskih reformah se prispevna stopnja delodajalca ni spremenila," je dejala.

Minister Mesec je še povedal, da so se po javni obravnavi dogovorili, da se bodo vsakih pet let pogovorili, ali reforma daje pričakovane učinke tako z vidika vzdržnosti kot blaginje.

"Druga stvar je, da smo se dogovorili glede drugega stebra, in sicer da imajo vsa srednja in velika podjetja, se pravi podjetja, ki imajo 11 zaposlenih in več, dvoletno obdobje, od 1. 1. 2026 do 1. 1. 2028, čas, da s svojimi zaposlenimi, sindikatom, svetom delavcev, kolektivom zaposlenih opravijo pogovor o vključitvi v drugi steber pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in o tem morajo poročati," je navedel Mesec.

"Tretji dogovor pa je po njegovih besedah administrativna razbremenitev dostopa do varstvenega dodatka za revne upokojence. Do zdaj so morali vsakega pol leta dokazovati centru za socialno delo, da jih njihovi otroci niso sposobni preživljati. To odpravljamo, ker se nam zdi kot socialnim partnerjem nespodobno, in s tem računamo, da bomo bistveno izboljšali situacijo marsikomu, ki se na stara leta znajde v revščini, da bo lahko vsaj teh 712 evrov na mesec, kolikor jih dobi z varstvenim dodatkom, tudi dobil," je še pojasnil minister za delo.