Del sindikatov in civilne družbe je do pokojninske reforme kritičen, ker naj bi šlo za škodljivo reformo za delavce in upokojence, ki bo v korist kapitalu.

Gostje Tarče so bili minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, Zvone Černač iz SDS-a, predstavnika sindikatov Martina Vuk in David Švarc ter generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjan Papež.

Prvi prispevek: Z božičnico bodo nekaj dali, še več pa vzeli

"V okviru pokojninske reforme pripravlja vlada kup ukrepov z dvema ciljema – kako zagotoviti čim višje pokojnine in na drugi strani kako zagotoviti vzdržen pokojninski sistem. In eden od teh ukrepov je tudi uvedba tako imenovanega zimskega dodatka ali po domače božičnice, ki jo boste letos prvič prejeli že ob novembrski pokojnini," je premier Robert Golob dejal ob predstavitvi pokojninske reforme. To je edini del pokojninske reforme, ki naj bi bil uveljavljen že letos. A še decembra lani Golob ideji vsakoletne božičnice ni bil naklonjen. "Letni dodatek, če hočete, zimski letni dodatek v tem trenutku ni potreben. Seveda si vsak želi več denarja, ampak naša skrb je, da poskrbimo za najranljivejše," je dejal v državnem zboru.

Sorodna novica Podpisan dogovor o pokojninski reformi

Nato pa se je začelo postavljati vprašanje, ali bi lahko pokojninska reforma obstoječim upokojencem škodila. Konec marca naj bi minister za finance Klemen Boštjančič sindikatom na pogajanjih sporočil, da bo v reformo vključena tudi božičnica. Pogajanja so z dogovorom sklenili v sredo, minister za delo Luka Mesec pa je nato v intervjuju za Dnevnik poudaril, da je bila odločitev za božičnico Golobova. "To je bil predlog sindikalne strani, zanj pa se je močno zavzel – in odločil – predsednik vlade," je v intervjuju dejal Mesec.

Gibanje Svoboda zdaj božičnico oglašuje tudi s promocijskimi videi in s plačanimi oglasi, v katerih je zapisano: "Upokojenci bodo božičnico letos prvič prejeli že ob novembrski pokojnini."

"Verjamemo, da nikomur od tistih, ki se bo v tej situaciji leta 2035 znašel, ni zdaj pri srcu povsem lahko," je na začetku aprila dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. "Tudi mi smo zadovoljni, da smo ta pogajanja v soglasju pripeljali do konca. Čeprav je dejstvo, da je ob zaključku reforme, kot je pokojninska, težko biti navdušen," pa je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Vodje sindikalnih central, ki so prejšnjo sredo podpisali dogovor o pokojninski reformi z vlado in delodajalci, trdijo, da so to storili, ker bi zavrnitev pomenila, da bi morali pod naslednjo vlado privoliti v slabšo reformo. "Ne bi smeli prezreti napovedi, da se bo pomemben del javnih sredstev preusmeril v oboroževanje, v obrambo in da bodo verjetno ogrožena tudi sredstva, ki zadevajo pokojnine, vsekakor bodo vsaj na prepihu," je dodal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Sorodna novica Deset sindikatov zaradi podpisa dogovora o pokojninski reformi jeznih na ZSSS

10 sindikatov se je uprlo

Nekaj dni pozneje, ta ponedeljek, je deset sindikatov na novinarski konferenci sporočilo, da na te argumente ne pristajajo. Opozorili so, da reforma vključuje vrsto škodljivih ukrepov in da se negotovosti v mladosti pridružuje negotovost v starosti. Dogovor so označili tudi kot "sindikalno kapitulacijo" in pozvali vlado, naj ga umakne.

"Če reformo na grobo ocenimo, je ta slaba. Veliko slabša skoraj že ne more biti," je dejal Aleš Šintič, predsednik Sindikata poklicnega gasilstva. Reformo pa zavračajo tudi številni sindikati, ki jih na ponedeljkovi konferenci ni bilo. Na primer sindikat Mladi plus. "Predvsem za mlade delavke in delavce, pogosto ujete v prekarne oblike dela, ne verjamem, da bo ta reforma prinesla kaj dobrega," je dejala Mojca Žerak iz sindikata Mladi plus, ki zastopa prekarne delavce.

Pokojninska reforma ni samo uvedba božičnice. Je tudi povečanje vzdržnosti pokojninske blagajne in proračuna. "Stroški, povezani s staranjem prebivalstva, bodo seveda s to reformo v prihodnjih letih naraščali počasneje, kot bi brez teh sprememb," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Javne finance bodo torej na boljšem. Kdo pa bo na slabšem? Minister za gospodarstvo je vesel, da to niso podjetja. "Seveda sem zelo zadovoljen, da nam je na vladni strani uspelo pokazati razumevanje, da finančne vzdržnosti ne bomo temeljili na dodatnem obremenjevanju gospodarstva," je dejal minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Premier Golob poudarja, da zaradi božičnice sedanji upokojenci ne bodo na slabšem. A pri tem ne pove, da bodo več izgubili zaradi manj ugodnega usklajevanja pokojnin. Pri tistih, ki bodo živeli še dolgo, bo učinek božičnice izničen, je v prispevku poudaril novinar Klemen Košak. A v največji meri se vzdržnost pokojninske blagajne izboljšuje na račun prihodnjih upokojencev, trdi predsednik gasilskega sindikata. "Na račun tistih delavcev, ki bodo delali najdlje in bodo šli že napol mrtvi v sam pokoj," meni Šintič.

Pokojninska reforma, ki naj bi se v celoti uveljavila leta 2035, bi dvignila tudi starostni pogoj za upokojitev. Ob 40 letih delovne dobe ne bi bilo več dovolj 60 let starosti, ampak praviloma 62. Za tiste z manj kot 40 leti delovne dobe pa namesto 65 67. To je v nasprotju z volilnim programom, ki ga je Levica sprejela leta 2022, ko jo je vodil Luka Mesec in v katerem je zapisano: "Nasprotovali bomo dvigu upokojitvene starosti in zaostrovanju pogojev za upokojitev."

Sorodna novica Pokojninska reforma neuradno prinaša tudi zimski dodatek za upokojence. Kovač: Reforma je majhna.

Prispevni odstotek se bo res dvignil, a podaljšalo se bo obdobje

Za višino pokojnin reforma prinaša še več sprememb. Dvignil se bo odmerni odstotek s 63,5 na 70. Negativen učinek pa bo imelo podaljšanje obdobja za izračun pokojnine. Namesto najboljših zaporednih 24 let dela bo štelo najboljših 35. V škodo sedanjih in prihodnjih upokojencev pa se spreminja tudi model usklajevanja pokojnin. "To, kar na tej točki res boli, je, da se ta reforma v celoti izvaja na plečih delavcev," meni Mojca Žerak.

O nepravični razporeditvi bremen sindikalisti govorijo, ker so pričakovali, da bo reforma izenačila prispevne stopnje delavcev in delodajalcev. To naj bi jim obljubil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. "Na enem izmed posvetov se nam je tudi državni sekretar Feketija pridružil in takrat ni bilo nobene dileme glede tega, da bo dvig prispevne stopnje delodajalcev ostal in se bo izenačil z delavčevo."

Zadnji predlog ministrstva je bil, da bi se delavcem, ki zdaj za pokojnine plačujejo 15,5 odstotka bruto plače, prispevki znižali, delodajalcem, ki zdaj plačujejo 8,85 odstotka, pa zvišali. Po zadnjem predlogu ministrstva bi oboji plačevali dobrih 12 odstotkov. Prejemniku povprečne plače bi se neto plača s 1602 dvignila na 1684 evrov, za 82 evrov. Za toliko pa bi se povečal tudi strošek delodajalca. A delodajalci so izsilili umik tega predloga. "Naknadno je bilo izračunano, da je to 900 milijonov dodatnih zbranih prispevkov na strani gospodarstva, kar je velika dodatna obremenitev," je dejal Blaž Cvar, predsednik Obrtne zbornice Slovenije.

"Umik te prispevne stopnje delodajalcev nas je najbolj šokiral, ker se je zgodil tik pred zdajci. Mi smo bili še do zadnjega trenutka prepričani, da to ostaja," pojasnjuje Žerak iz sindikata Mladi plus. Zato zdaj nekateri sindikati zahtevajo drugačno pokojninsko reformo. "Zakaj bi sindikati želeli, da se delodajalce kaznuje z dodatnimi obremenitvami, mi ni jasno," dodaja Cvar.

"Zaveza vlade je bila, da bo stvar izpeljala, in je ni izpeljala. Z nekim prav poceni izgovorom, da so se delodajalci zabetonirali. Očitno se moramo zabetonirati tudi mi sindikati, preprosto nam drugega ne preostane," v prispevku Klemna Košaka še sklene Šintič.

Drugi prispevek: Kaj reforma prinaša revnejšim upokojencem?

Pavla Malgaj je iskrena, družabna in kot toliko slovenskih upokojencev predvsem skromna in potrpežljiva 79-letnica iz Štor. Nekdanja delavka Cinkarne Celje je mati štirih otrok. Z 32 leti delovne dobe se je upokojila leta 2005. Danes prejema 700 evrov pokojnine, je v uvodu v naslednji prispevek povedal novinar Tarče Žan Dolajš.

"Vsak mesec si 300 evrov pustim za položnice. To moram imeti notri, ker imam vse na trajnik. Položnice so prve, potem pa vse drugo, kolikor ostane. Je res hudo ... Če nimaš take pokojnine, si dopusta ne moreš privoščiti ... Ko poslušam, da kdo gre na dopust ... Sama si s to majhno pokojnino tega ne morem privoščiti, sploh ne," je povedala Pavla Malgaj.

Po položnicah ji ostane 400 evrov. Za hrano, obleko in vse, kar je pač treba kupiti. Pomaga ji tudi Rdeči križ, prizna. Ne pritožuje se veliko. Skrbijo jo le večji nepredvidljivi stroški. Kaj če se pokvari štedilnik ali pralni stroj? In največja skrb: kaj če bo morala v dom?

"Saj otroka sta rekla, da bi plačevala, če bi bilo treba, če drugače ne gre. Ampak samo Boga prosim, da mi ne bi bilo treba iti, ker mi tu nič ne manjka. Stanovanje imam pa svoje, to sem si pa kupila. Če bi morala stanarino plačevati, bi bilo pa malo kruto. To bi bilo pa res kruto," je nadaljevala.

Sorodna novica Odziv na predlog pokojninske reforme: "Prav je, da se upokojitvena starost zvišuje"

Tveganje revščine za enočlansko gospodinjstvo je 981 evrov

In kar nekaj upokojencev živi takšno kruto realnost. Pavlina pokojnina je 281 evrov nižja od praga za tveganje revščine, ki je bil za enočlansko gospodinjstvo lani postavljen pri 981 evrih. Aktualna vlada je v svoji koalicijski pogodbi sicer všečno zapisala: "Ob izpolnitvi pogojev javnofinančne vzdržnosti bo najnižja zagotovljena pokojnina znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine."

A danes smo precej daleč od tega. Zagotovljena pokojnina je bila lani krepko pod omenjenim pragom. Znašala je 748 evrov.

Še več. Skoraj 175.000 ljudi je februarja letos prejemalo starostno pokojnino, nižjo od 900 evrov. Tukaj pa je še kar 46.000 takih, ki so prejeli starostno pokojnino med 900 in 1000 evri. Tudi veliko teh pade pod prag tveganja revščine – ali pa jih nad pragom drži slabih dvajset evrov.

"Imamo pri nas torej kar okoli 220 tisoč revnih upokojencev, kar je krepko več kot polovica vseh prejemnikov starostnih pokojnin?" se Dolajš vpraša v prispevku.

Surs: Pod pragom revščine lani 111.000 upokojencev

Po podatkih statističnega urada, ki upošteva vse dohodke v gospodinjstvu upokojenca, je slika drugačna. Lani je po njihovih ocenah pod pragom revščine živelo 111 tisoč upokojencev – oziroma skoraj slaba četrtina vseh upokojenih.

"A že smrt partnerja lahko upokojenca, ki ostane samo z eno pokojnino, čez noč pahne v revščino," je nadaljeval Dolajš.

Tudi Pavla Malgaj živi sama in je zato še toliko težje. Njenih 700 evrov mesečno je razporejenih zelo natančno. "V trgovino grem, ko vidim, da je akcija, pa če kaj potrebujem, si takrat kupim. In si potem doma razporedim," je povedala Pavla Malgaj.

Nove dajatve – prispevek za dolgotrajno oskrbo

Letos se napovedujejo nove dajatve. Sledita dajatev za dolgotrajno oskrbo in še podražitev obveznega zdravstvenega prispevka, ki je zamenjal prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. "Koliko bi pravzaprav ostalo novih dodatkov, če bi že letos vse leto veljale napovedane dajatve in podražitve?" se je vprašal Dolajš.

Upokojencu, ki prejema 700 evrov pokojnine, se je letni dodatek, nekakšen regres za upokojence, letos zvišal za pet evrov. Po Golobovi najavi božičnice pa bo na račun novembra prišlo še 150 evrov. Skupaj torej 155 evrov.

Kaj pa nove dajatve? Dolgotrajna oskrba bi odnesla odstotek neto pokojnine: to je 84 evrov letno. Letošnja podražitev obveznega zdravstvenega prispevka pa bi v celotnem letu odškrnila še okoli 24 evrov. Skupaj bi nove dajatve torej znesle 108 evrov.

Od dodatkov našemu upokojencu ostane torej le 47 evrov. Znesek, ki samo približno pokrije strošek enkratnega polnjenja manjšega avtomobilskega tanka.

Odstotek od neto pokojnine za dolgotrajno oskrbo se morda ne sliši veliko. A Vladu Lipovšku iz Celja, ki prejema skupaj z varstvenim dodatkom 700 evrov pokojnine, odstotek veliko pomeni. "To je pri nekom, ki ima 700 evrov pokojnine, samo sedem evrov. Samo. Ampak če se vrneva na tisto začetno vprašanje, koliko ti na mesec ostane. To pomeni, da če ti ostane 200 evrov, je to sedem evrov na dan. Če mi od pokojnine sedem evrov vzamejo, so mi vzeli enodnevni denar za hrano," je povedal Lipovšek.

Upokojenci so skeptični tudi zato, ker ne vedo zares, kaj vse bo krito z dolgotrajno oskrbo, za katero bo treba plačevati od junija.

"Torej plačevali bomo za neko storitev, ki je sploh še ni oziroma je ne bo ... To je podobno, kot če bi šel k frizerju, mu dal 20 evrov, rekel nasvidenje, pa bi šel, ne da bi me frizer ostrigel," je povedal upokojenec Kajtimir Kunc.

Pisma upokojencev: Reforma je "čisti nateg"

Pisma upokojencev, ki jih v teh dneh prejema ZDUS, razkrivajo največjo skrb že upokojenih. Reforma namreč prinaša manj ugoden način usklajevanja pokojnin.

"Pokojnine se bodo redno usklajevale nižje kot doslej ... čisti nateg je tale kvazi pokojninska reforma, ki to seveda ni," je zapisal eden od upokojencev v pismu.

"Prva bitka, to je ohranitev formule (60:40), je izgubljena. Trenutni upokojenci bodo torej še na slabšem kot zdaj ..." je zapisal drugi.

Če bi reforma veljala že letos, bi bila uskladitev manjša

Kakšna bi bila uskladitev, če bi ta novi sistem, ki se bo uvajal postopoma, veljal že letos? Občutno manjša.

Zagotovljena pokojnina bi se letos namesto za dobrih 33 zvišala le za okoli 21 evrov. Na letni ravni pomeni to 150 evrov manj.

"Oni nam pa kot bombonček ponujajo teh 150 evrov novoletne ali kakršne koli nagrade," je Lipovšek komentiral t. i. božičnico.

"To bo pomenilo to, da se bo razkorak med slovensko povprečno plačo in slovensko povprečno pokojnino še povečeval," pa je dejal Kunc.

Angažirani upokojenec Kunc pa opozarja še na eno anomalijo. "Tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo lani spremenjeno v obvezno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, plačujemo vsi v enakem znesku ne glede na višino dohodkov, čeprav je vlada obljubila, da bo vzpostavila sistem, da bomo plačevali glede na višino dohodkov," je opozoril.

Še več. Upokojenec s 700 evri pokojnine v resnici plačuje več kot direktor z 10.000 evri plače. Zadnjemu se zdravstveni prispevek šteje v davčno olajšavo. Zanj v resnici direktor na koncu plača le 18 evrov na mesec, medtem ko upokojenca s 700 evri doleti polni znesek, 37 evrov mesečno.

Vabljeni k ogledu Tarče v videu spodaj.