Upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor med drugim sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci, bi država izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov.

"V naslednjih dneh bo 80 let, odkar se je končala druga svetovna vojna in odkar sta bila premagana nacizem in fašizem, zato smo se odločili, da danes pred začetkom praznikov, pred 80. obletnico zmage, vložimo predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno vojno škodo v drugi svetovni vojni," je v uvodu med izjavo za javnost v državnem zboru povedal poslanec Svobode Martin Premk.

Po njegovih besedah bo zakon, ki ga vlagajo, še živečim upravičencem, žrtvam vojnega nasilja, zagotovil simbolno mesečno nadomestilo za prestano vojno škodo. "Upamo, da bomo s tem tudi simbolno končali drugo svetovno vojno pri nas, da se bomo potem ozrli samo še v prihodnost in pustili zgodovino zgodovinarjem," je sklenil Premk.

"Zavedamo se, da samo pavšalno nadomestilo, torej denarni znesek, ne bo nadomestil ran, zadanih v tistem obdobju, a vendarle je korak v smeri, da tem ljudem tudi na ta način izkažemo pozornost, pozornost do ljudi, ki so te krivice takrat doživeli," je nadaljevala naslednja govorka, prav tako poslanka Svobode, Nataša Avšič Bogovič, dodala je, da je zadovoljna, ker je po 30 letih vladi to vprašanje končno uspelo obravnavati in v proceduro vložiti zakon.

Knežak: Gre za simbolične zneske, za socialno pravičnost

"Mineva 80 let od konca vojne, mineva tudi 80 let, odkar so bili opravljeni prvi popisi o sami vojni škodi, že leta 1945 so bili opravljeni, in ne nazadnje tudi podlaga za dogovore nekdanje države Jugoslavije za vojno odškodnino, ki smo jo tudi od agresorskih držav dobili, to je treba priznati, ampak žal ta odškodnina nikoli ni prišla do upravičencev," pa je pojasnil SD-jev poslanec Soniboj Knežak.

Knežak je nadaljeval, da z vložitvijo zakona popravljajo krivico in na simboličen način ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne končujejo delo, ki so se ga v prejšnjih postavah DZ-ja že večkrat neuspešno lotevali. "Čeprav to ni obveza Republike Slovenije, se nam zdi prav, da to naredimo, predvsem zato, ker gre za simbolične zneske, gre za socialno pravičnost, tako da sem z veseljem dal podpis pod predlog zakona," je sklenil Knežak.

Levica: Nemčija naj plača vojno škodo

"V Levici smo že od našega vstopa v parlament leta 2014 sodelovali z društvom izgnancev in tudi vložili večkrat pobudo vsakokratnim vladam, da se pristopi k pogajanjem za iztrženje vojne škode od Nemčije, to je poglavje, ki v slovenski zgodovini še vedno ostaja odprto," pa je v uvodu spomnil poslanec Levice Matej T. Vatovec in dodal, da Levica podpira zakon, ki predstavlja "nekakšno simbolno gesto Republike Slovenije do svojih državljank in državljanov, ki so utrpeli škodo med drugo svetovno vojno".

"Zakon, ki seveda ne pomeni izplačila reparacij, te reparacije so še vedno dolžnost in dolg Zvezne republike Nemčije," je opozoril, da dvostransko vprašanje med Slovenijo in Nemčijo o reparaciji vojne škode ostaja odprto.

"Pričakujemo od te ali pa ene od prihodnjih vlad, da bo zagrizla v to kislo jabolko, v katero ni upala nobena vlada do tega trenutka, je pa to predvsem trenutek pripoznanja s številnim trudom društva izgnancev, društva, ki predstavlja tiste, ki so utrpeli ne samo izgnanstvo, ampak tudi vse druge oblike škode od okupatorjev med drugo svetovno vojno, da dobijo neko to simbolno prepoznanje, da ves ta trud v teh zadnjih 30 in več letih ni bil zaman," je sklenil Vatovec.

Uranič: Veliko Zasavcev je bilo izgnancev

"Sem zelo vesel, da smo vložili ta zakon, sem Zasavec, treba je povedati, da je bilo veliko Zasavcev v času druge svetovne vojne izgnancev, taboriščnikov itd. Z nadomestilom za povzročeno vojno škodo bomo pokrili en del moralne odgovornosti, ki jo imamo," pa je povedal poslanec Svobode Teodor Uranič in tudi on poudaril, da je trajalo "nekaj desetletij, da smo prišli do tega trenutka".