pa tudi izhodiščni predlog za pogajanja s sindikati javnega sektorja - razkrila ga bo jutri, neuradno pa so znani že danes.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je priznal, da s predlogom ukrepov ni zadovoljen nihče, ker so morali vsi popuščati, a so bili enotni. Po njegovih besedah je namreč jasno, da morajo prihraniti toliko, da bo proračun lahko razvojno naravnan.

Podrobnosti ukrepov so nato predstavili na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali predsedniki vseh treh koalicijskih strank - torej premier Miro Cerar (SMC) ter ministra Karl Erjavec (DeSUS) in Dejan Židan (SD) -, poleg njih pa še finančni minister Dušan Mramor in državna sekretarka Mateja Vraničar.

Cerar pričakuje konstruktivni dialog s sindikati
Cerar je zatrdil, da so se pravzaprav vsi člani koalicije in posamezni ministri odrekli marsičemu za izpolnitev zahtevnih meril za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Poudaril je, da se na odhodkovni strani s tem sprejema zelo pomembni sistemski ukrep, ki se na posameznih ministrstvih še nadgrajuje.

Zaposlenim v javnem sektorju Cerar zagotavlja, da želi vlada z lastnim zgledom pokazati, da je težave, v katerih smo se znašli, mogoče preseči s konstruktivnim sodelovanjem, in zato pričakuje, da jim bodo sindikati prisluhnili.

DeSUS pri regresu upokojencev popustil za 21 milijonov
Erjavec je povedal, da so popustili in zagotovili le dodatnih 19, ne pa 40 milijonov evrov za regres za upokojence, kot je bilo sicer predvideno v koalicijski pogodbi.

"Ne želimo, da bi reševali javnofinančne težave zgolj na plečih ljudi," je pojasnil. "Pričakujem, da bodo sredstva, ki smo se jim odrekli, namenjena novim delovnim mestom, mladim in gospodarski rasti," je dodal. Zato so tudi popustili, saj lahko le nova delovna mesta prinesejo več prispevkov za pokojninsko blagajno, da bo ta stabilnejša.

Sprejeti dogovor tako pomeni, da bodo regres v letu 2015 dobili vsi upokojenci, katerih pokojnine so nižje od 622 evrov. Del dodatnega denarja bo "šel dodatno za najnižje kategorije, da izboljšamo njihovo socialno sliko", je pojasnil Erjavec.

Študentsko delo se bo lahko uveljavljalo v čas pokojnine
Židan je poudaril, da je vesel, ker so se o ukrepih danes dogovorili soglasno. "Z ukrepi za leto 2015 ne posegamo v socialne pravice, kot so otroški dodatki, podpora brezposelnim," je pojasnil. Tako za socialne transferje ostaja približno toliko sredstev kot letos - 1,3 milijarde evrov. Dodal je, da je vlada danes sprejela tudi izhodišča na nov socialni sporazum in ga poslala partnerjem v ESS-ju.

Po Židanovih besedah so se dogovorili tudi za spremembe študentskega dela na način, kot se je v tem letu že usklajeval, in sicer da vsako delo šteje, s čimer se bo študentskemu delu dalo pravico, da se tudi uveljavlja v času pokojnine.

Po rebalansu proračuna za 2014 primanjkljaj 4,3 odstotka BDP-ja
Finančni minister Mramor je pojasnil, da je bilo za postopek priprave rebalansa proračuna za leto 2014 sorazmerno malo časa, opozoril je na velik izpad prihodkov zaradi nepremičninskega davka in nakazil Kapitalske družbe v pokojninsko blagajno ter na drugi strani povečanja odhodkov zaradi obresti.

Primanjkljaj brez enkratnih učinkov bo znašal 3,4 odstotka BDP-ja, ob upoštevanju enkratnih učinkov dokapitalizacije bank pa 4,3 odstotka, kar je po njegovem mnenju sprejemljivo.

Za letos strukturne spremembe niso bile več mogoče, je pa vlada izvedla največje mogoče prihranke. Za leto 2015 pa imamo največje mogoče strukturne spremembe - pri približno enakem obsegu proračuna se njegova struktura bistveno spreminja, je pojasnil. "Merimo na dve stvari - na pospešitev gospodarske rasti in zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja," je opisal.

Uvedli bodo trošarino na dodatni sladkor in škodljive substance
Na vseh ministrstvih so pregledali racionalnost javnega sektorja in povsod, kjer so našli neracionalnost, predlagali ukrepe - zaradi spremenjene metodologije črpanja evropskih sredstev bi sicer morali privarčevati "le" 715 milijonov evrov, ne pa 854 milijonov, kot je bilo sprva rečeno.

Na prihodkovni strani proračuna za 2015 so predvideni štirje davčni ukrepi - ohranitev četrtega dohodninskega razreda ter zvišanje stopnje davka na finančne storitve in davka na zavarovalne posle - oba za dve odstotni točki, četrti davčni ukrep pa se nanaša na davčni postopek, in sicer želi vlada z enostavnejšim vročanjem in nekaterimi drugimi ukrepi okrepiti učinkovitost pobiranja dajatev. Od teh štirih ukrepov pričakujejo skupno prihodke 108 milijonov evrov.

Na odhodkovni strani pri spremenjenem sistemu javnega naročanja pričakujejo prihranke 100 milijonov evrov, načrtujejo tudi spremembe pri financiranju občin. Vsako ministrstvo je samo pri sebi ocenilo, kje bi lahko prihranili - skupni znesek naj bi znašal 165 milijonov evrov. Vsi ukrepi na odhodkovni strani bodo po načrtu prinesli okoli 607 milijonov evrov prihranka.

Vlada bi nižala dodatke na nedeljsko delo, delovno dobo ...
Pogajalska izhodišča bodo javno predstavljena šele jutri, je pa Mramor povedal, da so med ukrepe za javni sektor uvrstili maso plač. "Primarni cilj ni odpuščanje, ampak zmanjšanje mase za stroške dela," je zagotovil.

Podrobnejših pojasnil v vladnih gradivih sicer ni, iz izhodišč, ki so jih poslali sindikatom, pa izhaja, da se ob tem predvideva znižanje različnih dodatkov - vlada tako med drugim predlaga ukinitev dodatka za stalnost ter dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat. Znižati želi tudi dodatek za delovno dobo ter delo v nedeljo in ob praznikih.

Predlog vključuje podaljšanje letos veljavnih ukrepov tudi v prihodnje leto, ob tem pa še dodatne ukrepe, s katerimi bi obseg stroškov dela zmanjšali za še dodatne tri odstotke. Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje bi se vplačevale znižane premije. V veljavi bi ostala tudi spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov.

Sindikati že napovedujejo, da na znižanja ne bodo privolili
Vladni in sindikalni pogajalci se bodo prvič sešli v četrtek ob 14. uri. Časa za dogovor imajo do konca leta, ko se iztečejo trenutno veljavni varčevalni ukrepi. Sprostitev plač z novim letom pa bi pomenila za več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev v prihodnjem letu, in to brez dodatnega triodstotnega znižanja, ki ga glede na letos predvideva proračun za prihodnje leto - skupaj z njim pa približno 440 milijonov evrov.

Sindikati pa medtem vladi že vnaprej sporočajo, da v morebitna dodatna znižanja ne bodo privolili.