"Glede na to, da so upokojenci ohranili del izboljšav za leto 2015, kar je sicer prav, enako pričakujemo za javni sektor. A trenutni predlog vlade je nasproten. Očitno želijo privarčevati pri eni skupini, v tem primeru pri javnih uslužbencih, zato da bi dali drugi skupini. S tem pa povzročajo potencialen konflikt med obema skupinama," je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Ponovil je, da v dodatna zniževanja na področju javnega sektorja ne bodo privolili, pri tem so pripravljeni vztrajati tudi za ceno konflikta. Na vprašanje, ali je dogovor v tem trenutku - tako glede na vladna izhodišča kot glede na časovno stisko - sploh realen, pa je odgovoril: "Mogoče je, ni pa verjetno."

Vlada sicer predvideva dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek), a konkreten odstotek pri tem ukrepu ni naveden. Štrukelj to razume kot "prikrivanje odstotka, ki bi bil višji od enega, zato da so si pustili več manevrskega prostora".

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi pa je povedal, da po prvem vtisu s takšnimi ukrepi ni uspela že prejšnja vlada in tudi ta po njegovem mnenju ne bo. Predlagani ukrepi namreč, kot je dodal, daleč presegajo meje mogočega. Sindikati bodo sicer zdaj prisluhnili, zakaj so ukrepi, ki jih predlaga vlada, potrebni. "Razumeli smo, da se vlada zamenja zato, da pride do drugačnega načina urejanja zadev, ne pa da ima nekdo drugačno kravato kot prejšnji," je sklenil.

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je dejal, da smo očitno v vojnem stanju, glede na to, da pogajalska izhodišča z "ogromno nebuloz" od vlade prejmejo večer pred srečanjem. "Kot da je konec sveta, z vsemi ukrepi, ki so jih do zdaj sanjale prejšnje vlade. Imam občutek, da gre za poskus uveljavljanja pritiska in iskanja nepripravljenosti na sindikalni strani," je dejal.

Po mnenju Uroševiča gre za izhodišča, ki so jih očitno pisali nekje drugje in z nekimi drugimi podatki. V ozadju pa se verjetno dogajajo "podmizne zgodbe, če se zavedamo, da ni več govora o regresu za upokojence". Ob tem se je vprašal, kdo ima toliko poguma, da bo to lahko razložil javnim uslužbencem.

Uroševič je prepričan, da izhodišča ne bodo sprejeta z aplavzom, medtem ko ni govora o drugih posegih v javna sredstva. "S takimi ukrepi vlada ne more priti pred ljudi, kaj šele, da bi se lahko v socialnem dialogu zanje dogovorili," je poudaril in dodal, da jih lahko uveljavi le tako, da gre z glavo skozi zid, razglasi vojno stanje, ukine sindikate in določene stranke.

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar pa je poudarila, da znižanje ali ukinitev dodatkov ni realna možnost. Po njenem mnenju bo vlada tudi morala nehati govoriti o uravnilovki. "Tukaj bomo zagotovo šli v konflikt tudi z nekaterimi drugimi sindikati, a nesporno ne more biti vse enakovredno in ni mogoče z enako lahkotnostjo rezati že tako zdesetkane vrste," je dodala.

Sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah je izpostavil, da v te ukrepe ne bodo privolili v nobenem primeru. Predvidena ukinitev dodatkov bi najbolj prizadela prav zaposlene v obrambnem resorju, zlasti vojake, ki imajo že danes nizke plače. Če bi se morali odpovedati še dodatku za delovno dobo, bi se bilo treba res vprašati, koliko ljudi bo prejemalo minimalno plačo. Prepričan je, da je javni sektor za stabilizacijo javnih financ žrtvoval že dovolj.

Tudi predsednik sindikata centrov za socialno delo Perica Radonjić je dejal, da je zanje dodatno triodstotno znižanje mase plač nesprejemljivo. Gre za dodatne ukrepe, če bo vlada pri njih vztrajala, bomo zelo težko prišli skupaj, je zatrdil.

Sindikalni pogajalci se bodo še pred četrtkovim popoldanskim srečanjem z vladno stranjo sešli še posebej.