Partnerji so se dogovorili o načinu dela za sklenitev socialnega sporazuma. Vlada bo po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak v čim krajšem času pripravila svoja izhodišča za sporazum, pri tem pa bo upoštevala razpravo na današnji seji.

Ministrska ekipa naj bi izhodišča potrdila najpozneje 16. oktobra in jih nato takoj posredovala v oceno predstavnikom sindikatov in delodajalcev. Sledili bodo njihovi odzivi in iskanje možnosti dogovora. Sporazum bodo skušali skleniti do konca leta. To od Slovenije pričakuje tudi Evropska komisija, a to vendarle ne bo ključen pogoj. Vlada je to že pojasnila tudi v Bruslju.

Vladna stran se zavzema za jasna izhodišča in razmeroma kratek socialni sporazum, je dejala Kopač Mrak. Določal naj bi le cilje, s katerimi naj bi dosegli večjo blaginjo v državi, o posameznih ukrepih za dosego teh ciljev pa naj bi se socialni partnerji pogovarjali, ko bo pripravljena zakonodaja. Na področju trga bi tako na primer v socialni sporazum zapisali zgolj cilj zmanjšati starostno segmentacijo, ne pa tudi to, kako to doseči, saj je za to več možnosti in tak dogovor terja čas, je dejala ministrica.

Socialne partnerje sta uvodoma nagovorila premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor, ki sta opisala resnost trenutnega položaja v državi in se zavzela za sklenitev socialnega sporazuma za izhod iz krize. Oba sta sejo zapustila predčasno, predsednik vlade pa je ob odhodu poudaril pomen ESS-ja za izhod Slovenije iz krize.

Štrukelj: Nižje plače ne pridejo v poštev
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ob robu seje v Ljubljani povedal, da so predstavniki vlade danes izrazili pričakovanje, da bi socialni sporazum dosegli do konca leta. "Toda, če bi sporazum vseboval pomembna vsebinska vprašanja, to ni mogoče," je prepričan Štrukelj.

Ob tem je izpostavil besede finančnega ministra Mramorja, ki je javnemu sektorju za prihodnje leto napovedal "trde" čase. Konfederacija sindikatov pa ne bo privolila v zniževanje plač in se o tem niti ne bo pogajala, je tudi tokrat ponovil Štrukelj.

"Sprašujem se, zakaj je treba iskati sredstva v javnem sektorju. Za zagon gospodarstva je absurdno iskati sredstva pri plačah v javnem sektorju. Naloga bank je, da se odprejo in zagotavljajo gospodarstvu normalno kreditiranje," je menil Štrukelj.

Napačen pristop sindikatov?
"To je napačen pristop," je današnjo razpravo o socialnem sporazumu v delu o javnem sektorju ocenila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin, ki se ji ne zdi primerno, da se že pri razpravi o načinu pogajanj za socialni sporazum poskuša izničiti določene nezanemarljive vsebine, kot so fiskalni stroški države oziroma javna poraba.

S tem se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. "Če bomo ujetniki javnega sektorja, ne bomo prišli nikamor," je ocenil.

"Problem je, da imamo ta trenutek toliko denarja, kot ga imamo, in da je kondicija gospodarstva, ki polni proračun, takšna, kot je. Nekdo si ne more kupiti avtomobila za 200.000 evrov, če ima na razpolago samo 20.000 evrov," je razložil Antauer.

Vseeno se je strinjal s Štrukljem, da banke še vedno ne sledijo gospodarstvu in da to glede na vložen davkoplačevalski denar v njihovo sanacijo ni prav. Skladno s tem si želi njihove pomoči pri investicijah.

Želje po socialnem sporazumu
Socialni partnerji so sicer pred začetkom prve seje ekonomsko-socialnega sveta v mandatu Cerarjeve vlade poudarili velik pomen socialnega dialoga in upanje, da jim bo uspelo skleniti socialni sporazum.

Predsednik vlade Miro Cerar je pred sejo ESS-ja dejal, da se "začenja se zelo zahtevno obdobje, ki ga mora vsekakor oplemenititi tudi nov socialni dialog."

Socialni partnerji pa so sedli za mizo prav zato, da bi skozi "dialog v pravem pomenu besede" prišli do socialnega sporazuma, "ki ga Slovenija v prihodnje močno potrebuje". Stanje v državi je po njegovih besedah resno, a poti za izhod iz krize vendarle obstajajo.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je pred začetkom seje ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal, da si od socialnega dialoga pod novo vlado obeta veliko.

"Glede na to, da prihaja sam predsednik vlade, so naša pričakovanja izjemno velika, kajti on bo s svojo prisotnostjo pokazal, da misli resno," je povedal Smole. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo dovolj veliko težo dajalo tudi drugim sejam ESS-ja in da bodo znali iskati ustrezne rešitve.

Smole je tudi poudaril, da če bodo upoštevali njihove predloge, ni bojazni, da bo socialni sporazum sprejet do konca leta.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Antauer pa je ocenil, da sta socialni dialog in socialni sporazum tako pomembna iz "preprostega razloga", in sicer, "ker se moramo dogovoriti o nekih minimalnih standardih, ki bodo osnova za zakonodajo in predpise v prihodnje". Tovrstnih dogovorov pa naj bi manjkalo "že celo večnost".

Ob tem se je obregnil tudi ob sindikate, saj posamezne skupine dajejo nemogoče zahtevke. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bo novo odlašanje s kompromisi povzročilo še bolj krute reze. Socialnega sporazuma ne potrebujemo zaradi Bruslja, temveč zaradi nas, je sklenil.

Težka pot do socialnega sporazuma
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, da socialni dialog in priprava socialnega sporazuma pomenita priložnost. "Napaka bi bila, da je ne bi izkoristili," je poudaril. Kot je dodal, "je ta pot težka in negotova, a vredno je vztrajati".

Po Semoličevih besedah ne bi smeli biti obremenjeni z datumi, do kdaj naj bi besedilo pripravili, pač pa je bolj pomembna vsebina sporazuma.

V zvezi po njegovih besedah niso proti strukturnim reformam, a te morajo biti "drugačne, kot si predstavljajo nekateri." "Morajo biti v prid ljudi, ne pa takšne, ki bi klestile socialno državo," je dejal.

Vlada naj pove, kaj bo počela
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janeza Posedija od predstavnikov vlade danes pričakujejo, "da bodo povedali, kaj bodo počeli". "Tega namreč do zdaj ni bilo slišati," je dodal. Koalicijska pogodba pa je po njegovi oceni napisana "zelo na splošno, smeri pa niso nakazane."