.

Bodo skupine v vrtcih ostale povečane za dva otroka, čeprav demografija tega ne zahteva več? To možnost, ki je bila uvedena začasno, namreč občine uporabljajo kot stalno prakso. In tudi nov predlog zakona o vrtcih ohranja to prakso, čeprav naj bi jo po predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 ukinili. Sindikat Sviz je zato ta teden začel zbiranje podpisov za spremembo.

Kot je za oddajo Ob osmih pojasnila dr. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, stroka na podlagi najboljših praks in smernic razvojne psihologije zagovarja največ šest otrok na strokovnega delavca za prvo vrtčevsko obdobje in 12 otrok za drugo. Po dva otroka več v skupini pa že pomenita manj kakovostno pedagoško delo, saj so zaposleni s tem bolj obremenjeni in imajo manj možnosti za individualen pristop k otrokom. "Morda se ta normativ "plus dva" ne zdi zelo veliko. A ne govorimo o dveh otrocih, ampak o zelo številčnih skupinah, kjer otroci težje pridejo do izraza, tudi razvojne in čustvene potrebe se hitreje spregledajo, poleg tega sta zmanjšana tudi varnost in dobro počutje vseh v skupini." Trditev, da bi zaradi ukinitve možnosti povečanja števila otrok nekateri ostali brez mesta v vrtcih, je po njenem le izgovor za prepočasno širjenje javne mreže vrtcev. "Občina mora zagotoviti dovolj mest za vse otroke. Mislim, da ni prav, da rešujemo prostorsko stisko na račun otrok in zaposlenih."

Sorodna novica Sviz: Občine povečujejo vrtčevske oddelke, čeprav potrebe za to ni več

Tako imenovani "fleksibilni normativ" so uvedli v zakonodajo prav zaradi stiske s prostorom. "Ker v času večje rodnosti v Sloveniji v javnih vrtcih ni bilo dovolj prostora za vse otroke, so to takrat elegantno rešili z normativom "plus dva". Vendar se je z leti ta normativ izrodil. Postal je varčevalno sredstvo za občine. V zdajšnjem času manjših generacij je to čudovita priložnost za ukinitev fleksibilnega normativa."

Tudi ob pripravi zakonske novele so predstavniki vrtcev dobili pojasnilo, da ponekod po državi še vedno primanjkuje prostora v vrtcih in da ob popolni ukinitvi fleksibilnega normativa za vse otroke ne bi mogli tako hitro zagotoviti novih zmogljivosti ali pa zgraditi novih vrtcev. Kot pravi sogovornica, je bil naš kurikul za vrtce pisan na normativ največ 6 malčkov na osebo v prvem in 12 malčkov na osebo v drugem starostnem obdobju, ta normativ sledi tudi vsem sodobnim pedagoškim paradigmam. "Če vprašate nas s strokovnega stališča, ali plus dva ali ne, zagotovo rečemo ne. Če pa to po drugi strani pomeni, da zaradi tega v vrtcu ne bo prostora za nekatere otroke, potem pa smo rekli, da nekako sprejmemo kompromis, da se ta "plus dva" res uzakoni izjemoma in pod zelo specifičnimi pogoji."

Med komentarji v laični javnosti, tudi na tem portalu, so tudi tisti, ki pišejo, da je bilo včasih po petindvajset otrok na eno vzgojiteljico, pa ni nikomur nič manjkalo. Silvija Komočar odgovarja, da morajo normativi slediti najboljšim praksam in seveda smernicam razvojne psihologije. "Ja, včasih je bilo res tako, da so bile skupine natrpane, ampak živeli smo v drugih časih. Tako kot se je razvila tehnologija in druge veje znanosti, tako sta se razvili tudi predšolska vzgoja in nevroznanost. In kaj vse danes vemo, česar pred tridesetimi leti nismo vedeli! Saj smo res takrat vsi preživeli, ampak ali smo res dovolj kakovostno poskrbeli za potrebe posameznega otroka, to pa je drugo vprašanje."

Sicer pa je večji vpis v vrtce po tej noveli zakona pričakovati tudi zato, ker novela nalaga občinam tudi obveznosti glede vključevanja otrok iz romskih naselij in otrok s posebnimi potrebami. Zakonski predlog pa predvideva tudi ukinitev možnosti neposrednega financiranja zasebnih vrtcev iz občinskih proračunov. Po novem bi tako bilo financiranje zasebnih vrtcev mogoče le prek občinskih koncesij, ki bi trajale najmanj deset let.

Silvija Komočar je prepričana, da je to korak k večji preglednosti sistema in k večji enakopravnosti. "Zasebni vrtci dopolnjujejo javni sistem in seveda imajo pri tem pomembno vlogo. Ampak še vedno osnovno odgovornost, dostopnost in kakovost nosi javna mreža, torej koncesijski sistem. To pomeni, da je financiranje zasebnih vrtcev povezano s konkretnimi potrebami, če na primer primanjkuje vpisnih mest, ne pa z neko neomejeno izbiro občin. Je pa pomembno razlikovanje med javnim in zasebnim tudi zato, ker javni vrtci delujejo v okviru načrtovanja, evalvacije, nadzora, strokovnega razvoja."

Več, tudi o kadrih v vrtcih, v današnjem podkastu Ob osmih.