na protestnem shodu pred vladnim poslopjem izrazila svoje nasprotovanje nadaljevanju privatizacijskih postopkov. Njihove zahteve je namesto premierja Mira Cerarja sprejel državni sekretar Tadej Slapnik, kar je povzročilo precej negodovanja.

"V tem trenutku čakajo na naše premoženje hijene, za katere so besede družbena odgovornost podjetij in skrb za ljudi španska vas. Mnoga naša podjetja so dobra, ker je prišlo do sodelovanja s fakultetami, znanstveniki. Z razprodajo teh podjetij bo vse to šlo v franže. Tega ne smemo dopustiti, če ne želimo postati še večja kolonija, kot smo," je pred poslopjem vlade opozoril Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS).

Po njegovem prepričanju je pot privatizacije popolnoma zgrešena, saj je škodljiva tako ekonomsko kot socialno, največja žrtev te poti pa bodo zaposleni. "Ni kupnine, ki bi opravičevala tako razprodajo, kajti kupnine bodo še v črno luknjo proračuna," je prepričan. Na to je opozoril ob glasnem zavijanju siren, piščalk in ragelj, s katerimi je okoli 500 protestnikov na Gregorčičevi povzročalo nepopisen hrup, s katerim so opozarjali nase.

Semolič je politike, ki privatizacijo zagovarjajo z argumentom, da jo je treba izpeljati zaradi verodostojnosti, vezane na obljube tujini, spomnil na predvolilne obljube.

Pravi, da takrat ni nihče zagovarjal "razprodaje". Politiki po njegovih besedah zato verodostojnost izgubljajo "med nami, ki tu živimo, in izguba te verodostojnosti je hujša".

Nasprotovanje predvsem prodaji infrastrukture
Tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je izpostavil, da je v interesu delavcev, da "naša podjetja ostanejo naša. Da imamo skupno premoženje in ga upravljamo skupaj".

"Ne dovolimo, da vlada brezglavo razprodaja podjetja, ne da bi delavkam in delavcem ter državljanom povedala, kaj bomo imeli od tega. Ali bomo imeli več delovnih mest, bomo bolje živeli, bo nova kakšna cesta, železnica, bodo manjše čakalne vrste v bolnišnicah?" se je vprašal. "Tega ne vemo, vemo le, da se bo zgodil vesoljni potop, če ne bomo prodali," je dodal.

Sindikat KNSS je opozoril, da "postajamo navadni hlapci". V sindikalni konfederaciji KS90 so ob tem prepričani, da to, "da moramo dati tujcu, ni privatizacija, ampak je kapitulacija".

Konfederacija sindikatov Alternativa je sporočila, da ne bodo dovolili prodaje "slovenske infrastrukture, Luke Koper in Slovenskih železnic ". Pergam pa od vlade pričakuje, da bo pregledala čisto vsako privatizacijo, ne zgolj pobrala kupnine in provizije.

Jezni, ker jih ni sprejel Cerar osebno
Po končanih govorih so predsedniki vseh sedmih sindikalnih central želeli svoje zahteve predati premierju Miru Cerarju, vendar jih je ujezilo, da jih je v preddverju vladnega poslopja prejel le državni sekretar Tadej Slapnik, ki jim je sporočil, da je predsednik vlade zadržan. Cerarjevo nepripravljenost na srečanje so opisali kot "skrajno podcenjujoče in neproduktivno za umiritev žogice v državi".

"Svoja stališča želimo sporočiti neposredno predsedniku vlade, ker nismo prepričani, da razume, za kaj gre," so pojasnili.

Pozneje smo novinarji sicer izvedeli, da se je premier Cerar med protestom sestal z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, s katerim sta se po Erjavčevih besedah pogovarjala o morebitnem zaostrovanju gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini, ki bi zagotovo vplivale tudi na Slovenijo. Zato je zunanji minister prepričan, da moramo pripraviti različne scenarije, saj vemo, kako pomemben je izvoz.
Kasneje je premier še dejal, da se s področjem privatizacije ukvarja državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Metod Dragonja, "zato lahko sindikatom odgovore iz prve roke ponudi prav on". Če pa bo treba, se bo kakšne razprave udeležil tudi Cerar sam, še pravi.

Sindikati: Strategija, ne razprodaja
Ker se je vlada Mira Cerarja odločila, da bo privatizacijske postopke nemoteno nadaljevala oz. jih celo pospešila, so sindikati strnili vrste in svoje nestrinjanje s po njihovem razprodajo najboljših podjetij pred tedni najprej izrazili na seji Ekonomsko-socialnega sveta, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.

Po besedah Semoliča zahtevajo, da se ustavi proces privatizacije in da se najprej sprejme strategija. "Ampak ne iti v razprodajo in početi vse izključno za to, da pride denar v proračun in da pokrijemo te finančne luknje, ki so nastale z dokapitalizacijo slovenskega bančništva," je posvaril.
ZL ne namerava popustiti
Protestni shod je podprla tudi Zružena levica (ZL), ki je ustavitev privatizacije skušala doseči prek DZ-ja, a ji ni uspelo, saj vse politične stranke razen omenjene in dela poslancev stranke SD-ja privatizacijo podpirajo.

"Poskušali smo pokazati, da so grožnje vlade in zastraševanje z bruseljskimi sankcijami prazne, ampak nismo naleteli na odprta ušesa. Vlada še vedno vztraja pri svojem, mi pa se nismo pripravljeni vdati in zato bomo svoj boj nadaljevali na vseh mogočih ravneh," je pojasnil vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec.
Zahteve sindikatov
Vlada meni, je zatrdil državni sekretar Metod Dragonja, da je ravno potek privatizacije osnovni signal, po katerem nas mednarodni finančni trgi ocenjujejo, in pomeni resnost namena Slovenije, ali se bo naprej odpirala kot država, ki bo zagotavljala prost pretok kapitala, blaga in delovne sile.

Sindikati pa od vlade zahtevajo, da ustavi izvajanje privatizacije podjetij z lani potrjenega seznama, dokler ne bo sprememb prevzemne zakonodaje in strategije upravljanja državnih naložb.

Poleg tega želijo, da se pri prodaji delavcem in njihovim predstavnikom pravočasno zagotovijo informacije ter možnost posvetovanja in sodelovanja, pa tudi, da bolj zaščitijo sindikalne zaupnike in predstavnike delavcev v organih nadzora.

"Prodajalec naj pripravi ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih učinkov na socialni in ekonomski položaj zaposlenih," pozivajo.

Lastniki, uprave in sindikati morajo ob prodaji podpisati sporazum, s katerim se bo med drugim zagotavljalo, da se v podjetju kot uradni jezik ohrani slovenščino, da si bo kupec prizadeval za dolgoročni obstoj družbe, da bo ohranil proizvodnjo in prodajo na obstoječih lokacijah in da bo naložbeno vlagal v posodobitev proizvodnje in nove programe, predlagajo sindikati.

Prepričani so tudi, da mora prodajna pogodba nujno vsebovati protikorupcijsko klavzulo. Zahtevajo pa še večjo družbeno odgovornost podjetij.