NLB-ju in NKBM-ju bi v hipotetično črnem scenariju zmanjkalo za 65 milijonov evrov kapitala. Medtem ko sta banki v državni lasti izvedli ustrezne ukrepe in se dokapitalizirali iz lastnih sredstev, politika nad izidi ni presenečena.

SD zahteva zamenjavo vodstev v bankah
"Rezultati stresnih testov so pričakovani, saj so potekali v preteklosti, ko Slovenija še ni imela nove ocene gospodarske rasti," je poudaril tpredsednik SD-ja Dejan Židan. Je pa po njegovem mnenju še posebej pomembno, da banke ne bodo potrebovale novega denarja, "kar je ugodno z vidika davkoplačevalcev, pa tudi same države".

A delo v bankah s tem še ni končano. Židan izpostavlja, da banke še ne izpolnjujejo svoje naloge sodelovanja z gospodarstvom, s čimer bi pomagale pri gospodarski rasti.

Ob odobritvi lanske dokapitalizacije bank je bilo tudi nekajkrat omenjeno, da dokapitalizacija bank pomeni tudi prevetritev pri njihovem vodenju, je dodal prvi mož SD-ja. "Ljudje, ki so pripeljali do slabega stanja v slovenskih bankah, nimajo pravice voditi bank naprej. To pa še ni bilo narejeno. in to kot SD pričakujemo," je izpostavil.

SDS za privatizacijo
Tudi Andrej Šircelj iz SDS-a je dejal, da so bili rezultati stresnih testov ob upoštevanju tega, da so davkoplačevalci lani v banke dali kar nekaj milijard, pričakovani. "To pa še ne pomeni, da banke poslujejo za zagotavljanje gospodarske rasti, za spodbujanje dobrih projektov in povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je opozoril.

Predvsem pri državnih bankah bo tako po besedah Širclja treba narediti "še zelo veliko na področju korporativnega upravljanja in nadzora". Poslanec SDS-a je menil, da bo banke v prihodnje "vsekakor" treba privatizirati, saj je Slovenija glede na delež državnih bank v samem svetovnem vrhu. "Novi lastniki pa bodo določili vodstvo banke," je dodal na koncu.

ZL: Kreditni krč se bo nadaljeval
Tudi po mnenju vodje poslancev ZL-ja Luke Meseca so bili rezultati NLB in NKBM na neki način pričakovani. "Obe banki imata še vedno težave zaradi količine slabih posojil kljub dokapitalizaciji," je izjavil.

V oceni razmer pa je Mesec izpostavil dve ključni težavi. "Že drugo leto zapored smo priča razliki med obsegom danih in odplačanih posojil podjetij, kar dokazuje, da v bankah še vlada kreditni krč," je dejal. Druga težava pa je po njegovih besedah ta, da so gospodarske napovedi kljub rahli gospodarski rasti v zadnjih dveh četrtletjih vse prej kot rožnate. "Težko pričakujemo naraščanje gospodarskih dejavnosti, obenem pa je finančni minister napovedal hude reze v javni sektor in socialo, kar bo spet vplivalo na zmanjšanje porabe," je še izpostavil.

NSi: Če bi privatizirali, tega ne bi bilo
V stranki NSi so medtem nad rezultati testov zaskrbljeni. "Čeprav v Sloveniji natančno vemo, katere ukrepe za stabilnost bančnega sistema moramo realizirati, se to ne dogaja oziroma se dogaja po polžje," so zapisali v sporočilu za javnost.

NLB in NKBM danes najbrž ne bi bila na seznamu 25 bank, ki testa niso prestale, če bi že pred leti obe banki privatizirali oziroma jima poiskali odgovorne lastnike ter če bi privatizirali in prestrukturirali državna podjetja, opozarjajo v NSi-ju. Ob tem opominjajo, da sta tako NLB kot NKBM na stresnih testih po neugodnem scenariju padla. "V takšnih situacijah bi normalni lastnik nemudoma začel razmišljati o zamenjavi nadzornih svetov in posledično o zamenjavi uprav obeh bank," so zapisali.

ZaAB: Čas za razdolževanje podjetij
V stranki ZaAB medtem pravijo, da so testi dokazali, da finančnega trga, ki ga je prizadela ena največjih kriz do zdaj, ne bo rešila zgolj sanacija bank. Razdolževanje podjetij je naslednji nujni korak, ki bo pripomogel, da se tako slabi scenariji, kot so bili upoštevani na stresnih testih, ne bi uresničili, navajajo v ZaAB-ju in dodajajo, da so si za to prizadevali in razdolževanje podjetij postavljali visoko na prioritetni seznam, kot naslednji korak sanacije bančnega sektorja.

"Nas pa veseli, da sta obe ključni slovenski banki na poti okrevanja. Pričakovati, da bosta banki čez noč postali tržni voditeljici, bi bilo preveč optimistično. Torej, podatki kažejo napredek, kar dokazuje tudi to, da tudi v primeru 'črnega scenarija' ne bi bilo potrebno vanju vlagati javnih sredstev," so še zapisali.
DeSUS: Evropa potrebuje strukturne reforme
Tudi v DeSUS-u so takšne rezultate pričakovali. Kot je dejal Franc Jurša, rezultati kažejo, da Evropa nujno potrebuje strukturne reforme in da bančni sektor še vedno ne deluje kot bi moral. Ob tem je nujno zagotoviti, da bo kapitalski primanjkljaj evropskih bank pokrit z zasebnimi sredstvi.

Jurša je pozdravil zdrave rezultate SID banke, glede NLB-ja in NKBM-ja pa ga ne skrbi, saj da sta ti dve banki "trenutno celo prekapitalizirani, stresni testi so bili namreč delani s predpostavko nižje gospodarske rasti, kot jo Slovenija beleži v letu 2014". Bolj ga skrbi, da NLB in NKBM kljub izdatni pomoči države še vedno ne opravljata svojega poslanstva in ne servisirata potreb slovenskega gospodarstva v zadostni meri.

Glede na kondicijo ostalih na testu padlih bank sta se NLB in NKBM po njegovem mnenju odrezali relativno dobro. Če pa bi pri stresnih testih upoštevali letošnjo gospodarsko rast, in ne napovedi iz leta 2013, ki so bile nižje od trenutne rasti, pa bi bili rezultati verjetno drugačni.

V SMC-ju se na rezutate testov za zdaj še niso odzvali.