"Nekih posebnih preskokov tudi danes ni bilo narejenih," je potek pogajanj komentiral vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in dodal, da je sindikalna stran vnovič zavrnila vsa dodatna zniževanja in vztrajala pri prenosu trenutno veljavnih varčevalnih ukrepov, pri čemer za pogajanja pušča odprti vprašanji sprostitve napredovanj in regresa.

Minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar je ob prihodu na pogajanja poudaril, da so iskali predloge ukrepov, da "bi vseeno nekaj konkretnega ponudili mlajšim, začetnikom, tistim najslabše plačanim, pa mogoče večji delež bremena preložili na tiste, ki imajo že boljšo situacijo in so dlje zaposleni". Tako je potrdil, da je ukrep znižanja dodatka za delovno dobo še vedno odprt. Kot je pojasnil, gre za dodatek, ki dejansko ustvarja razlike med zaposlenimi, ki opravljajo primerljivo delo. Poleg tega poseg v ta dodatek dejansko prizadene vse skupine zaposlenih. Znižali bi ga z 0,33 na 0,25 odstotka.

Štrukelj je pojasnil, da so sindikati predlog znižanja dodatka in zlasti navezavo na sprostitev napredovanj "absolutno" zavrnili. "Vztrajamo torej pri napredovanjih, kar bo zagotovilo nekaj nujno potrebnega kisika mladim, a ne tako, da bi se prenašala sredstva od dela, ki bi ga morali potem nadomestiti z zviševanjem plač. Edina logika znižanja dodatka za delovno dobo bi namreč bila, da moramo potem plače v vsej državi preurediti, ker tega ni mogoče kar poslati v izgubo. To je bilo nekoliko preveč naivno z vladne strani," je dodal.

Siniakti bodo pripravili protipredlog o potnih stroških
Na mizi je bil tudi predlog znižanja povračila stroškov za prehrano s 3,64 na tri evre, ki so ga sindikati zavrnili, ne strinjajo pa se niti z ukinitvijo dodatka za stalnost. Vlada si sicer želi tudi spremeniti sistem povračila potnih stroškov, kjer bi upoštevali le kilometrino na podlagi oddaljenosti od delovnega mesta. Tudi ta predlog so sindikati zavrnili, bodo pa pripravili svojega, je napovedal Štrukelj.

Poleg tega vladna stran predlaga selektivno zmanjšanje tedenske delovne obveznosti. Če torej delavec, ki sicer dela 40 ur na teden, želi delati 36 ur na teden, se lahko sam tako odloči in z delodajalcem sklene tak dogovor. Ta predlog so sindikati "v principu" sprejeli, je dejal Štrukelj. Če bi namreč obstajala svobodna volja, bi tak predlog po njegovem mnenju nekaterim zaposlenim lahko prišel prav. So pa vlado opozorili, da je pri tej zadevi še cel niz pravnih vprašanj, ki bi jih bilo treba razrešiti.

Koprivnikar zagotavlja, da so občutno popustili
Koprivnikar je pred pogajanji sicer poudaril, da so v primerjavi s prvotnim predlogom dodatnih ukrepov novega "kar občutno spustili", saj so s 127 milijonov evrov prihranka zdaj pristali na okoli 80 milijonih evrov dodatnega znižanja. Pri tem pa po ministrovih besedah ne morejo točno oceniti, koliko bi prinesel ukrep možnosti skrajšanja delovnega časa.

"Smo pa precej znižali svoja pričakovanja in se zavedamo, da glede na sprejeti proračun moramo vsak milijon, ki ga popustimo na plačni strani, dobiti nekje drugje," je dejal in dodal, da iščejo t. i. horizontalne ukrepe z denimo optimizacijami javnih naročil in zunanjih storitev.

Vlada bi zmanjševala število zaposlenih
Vlada sicer vztraja tudi pri znižanju števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, a ne pri tistih proračunskih uporabnikih, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem. Po podatkih Ajpesa, kjer število zaposlenih izračunajo na podlagi opravljenih ur, se je število zaposlenih v javnem sektorju od leta 2006 do leta 2011 povečevalo, v letu 2012 pa je začelo nekoliko upadati.

Leta 2011 je bilo javnih uslužbencev največ (160.868), nato pa se je njihovo število do konca lanskega leta zmanjšalo za 2.717. Največ zaposlenih je na področju izobraževanja in športa (36,5 odstotka), sledijo zaposleni na področju zdravstva (21 odstotkov). Zaposleni na ministrstvih in organih v sestavi pa predstavljajo 16,8-odstotni delež vseh zaposlenih v javnem sektorju.