Letos bodo moči namenjene predvsem dosegi tega cilja, medtem ko se bodo prizadevanja v okviru nove perspektive osredotočila na 11 infrastrukturnih projektov in zaposlovanje mladih.

Odbor DZ-ja za zadeve EU-ja je na današnji seji obravnaval poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013 v lanskem letu. "V izvršni oblasti ocenjujemo, da je bilo leto uspešno," je poudarila ministrica in spomnila, da so evropska sredstva spodbudila tudi gospodarsko rast.

Lani je država dosegla rekorden presežek v odnosu do evropskega proračuna, rekord je bil dosežen pri izplačilih iz proračuna (več kot 834 milijonov evrov) ter pri povračilih v proračun (747 milijonov evrov).

Letos se bo država po besedah ministrice osredotočila predvsem na črpanje še preostalih sredstev iz iztekajoče se evropske perspektive. Smerkoljeva verjame, da bomo pri tem lahko zagotovili 100-odstotno uspešnost in torej počrpali vsa sredstva.

Iz nove evropske perspektive 2014-2020 pa ministrica v tem letu ne računa na večje zneske - velik uspeh bi bil po njenem mnenju že 100 milijonov evrov. Pri novi evropski perspektivi bo imelo prednost enajst projektov 34 občin, ki jih je vlada kot prednostne prepoznala konec lanskega leta. Zagotovo pa bodo sredstva namenjena tudi aktivni politiki zaposlovanja mladih, v kateri so projekti tudi že dobro pripravljeni, je dodala.

Na nekaterih področjih realizacija slabša
Poslanci so na podlagi številk ministrici večinoma čestitali in ocenili, da dela dobro. So pa opozorili na nekatera področja, na katerih je realizacija slabša - na primer na področju razvoja človeških virov, ki ga pokriva ministrstvo za zdravje, na področju železniške infrastrukture, izpostavili so tudi nekaj problematičnih projektov, kot sta centra za ravnanje z odpadki za Ljubljano in Dolenjsko.

Poslanec Zvonko Lah (SDS) je poudaril, da službe vlade za razvoj in kohezijo uspeh posameznih projektov ne zadeva. Njihov uspeh se meri v obsegu počrpanih sredstev ne glede na to, za katere projekte.

Smerkoljeva je spomnila, da so v petek v medresorsko usklajevanje poslali predlog uredbe, ki bo omogočila začetek črpanja sredstev iz nove perspektive. Vlada naj bi uredbo potrdila marca, v drugi polovici omenjenega meseca pa naj bi bil že oblikovan odbor za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ki bo moral postaviti merila za izbiro posamičnih projektov. "Projekti, ki bodo bolje pripravljeni, ki bodo pokrivali horizontalno več področij, bodo imeli prednost," je poudarila ministrica.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je v tej luči opozoril na nevarnost, da bodo boljše projekte pripravljali v že tako bolj razvitih regijah, kar Sloveniji ne bo prineslo enakomernega razvoja. Smerkoljeva je pojasnila, da je na tem področju osnovna zaveza Slovenije ta, da sredstev za manj razvit vzhodni del Slovenije ne bo prenašala na projekte iz zahodnega dela države. Kako točno bo to zagotovljeno, še ni jasno.

Ministrica je opozorila tudi na zastoj pri črpanju določenega dela evropskih sredstev, ki nastaja zaradi kadrovske podhranjenosti. Trdo delajo tako v službi, ki jo vodi, velika pa je tudi kadrovska podhranjenost na okoljskem ministrstvu. Ministrica je tako napovedala dodatno zaposlovanje in dodala, da tudi pri Agenciji RS za okolje želijo doseči prednostno obravnavo 11 projektov, ki jih je opredelila vlada.

Občine bi denar vrnile šele pozneje
Precej pozornosti poslancev je pritegnila tudi možnost v zvezi s črpanjem sredstev iz iztekajoče se perspektive, po kateri bi država v določenih problematičnih projektih v letu 2015 povečala svoj delež financiranja, občine pa bi ta sredstva vrnile šele v letu 2016.

Evropska komisija po besedah ministrice tega najverjetneje ne bi odobravala, vendar je pričakovati, da bo imelo težave pri končevanju projektov več držav in da pri tovrstnih idejah ne bomo sami. Vsekakor je v tem primeru treba dobro preučiti tveganja vsakega posamičnega projekta in zagotoviti, da bodo občine v letu 2016 sposobne pokriti svoj delež.